Rožna Dolina
Mednarodni mejni prehod Rožna Dolina ©Razglednico hrani Goriški muzej Kromberk – Nova Gorica
1 / 8
Ob slovenskem osamosvajanju junija 1991 so tu potekali boji med jugoslovansko vojsko, ki je na mejo pripeljala tanke, in slovensko teritorialno obrambo.
2 / 8
V Rožni Dolini se nahaja največje judovsko pokopališče v Sloveniji, ki priča o nekoč pomembni judovski skupnosti v Gorici. ©Foto: Blaž Kosovel
3 / 8
Rožna Dolina leta 1941. ©hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici - PANG 667 Zbirke razglednic krajev Nova Gorica Rožna dolina št.1062
4 / 8
Razglednica iz leta 1909. ©hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici - PANG 667 Zbirke razglednic krajev Nova Gorica Rožna dolina št. 613
5 / 8
Državna meja med Italijo in Jugoslavijo leta 1952. Na tem odseku je potek meje določila železniška proga, ki prečka cesto. ©hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici - PANG 667 Zbirke razglednic krajev Nova Gorica Rožna dolina št. 1252
6 / 8
©Razglednico hrani Goriški muzej Kromberk – Nova Gorica
7 / 8
Gostilna Pikol, 1980. ©Razglednico hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici - PANG 667 Zbirke razglednic krajev Nova Gorica Rožna Dolina, št. 3119.
8 / 8
Manjši kraj, ki je svoje ime dobil po družini Baronio. Ta je leta 1740 prejela plemiški naziv von Rosenthal, kar je nemški prevod imena Rožna Dolina. Takšen naziv naj bi prejeli prav zaradi tradicije gojenja vrtnic. Mejni prehod je bil v času Jugoslavije eden najbolj prometnih v celotni državi.
Ob slovenskem osamosvajanju junija 1991 so tu potekali boji med jugoslovansko vojsko, ki je na mejo pripeljala tanke, in slovensko teritorialno obrambo.
V kraju je tudi sedež in večji del prostorov Univerze v Novi Gorici.
Tu se nahaja največje judovsko pokopališče v Sloveniji, ki priča o nekoč pomembni judovski skupnosti v Gorici. Med drugim sta tu pokopana tudi Carlo Michaelstaedter in Carolina Luzzatto. Pokopališču je bilo po drugi svetovni vojni usojeno uničenje zaradi izgradnje nove trase ceste. Italijanski Judje so nato posredovali pri Moši Pijadeju (1890–1957), visokem jugoslovanskem partijskem funkcionarju judovskega rodu, ki je dosegel premik ceste, tako da danes ta poteka tik ob pokopališču.
Bližnjo mrliško vežico je judovska skupnost leta 1977 podarila krajevni skupnosti Rožna Dolina v zameno za vzdrževanje pokopališča. Po mnogih letih spornega upravljanja z objektom (v njem je bil gostinski lokal, nekaj časa pa celo casino) je vežica danes evidentirana kot objekt kulturne dediščine; v njej se nahaja manjši muzej in potekajo različni kulturni dogodki.
Avtor: Blaž Kosovel
Kraj: Rožna Dolina
