Zabavno življenje v mestu, 50.-70. leta
Nova Gorica je mlado mesto, vendar jo je že od 50. let 20. stoletja naprej zaznamovala živahna glasbena scena, ki je zelo popestrila dneve ob koncu tedna in poletne večere. Kje vse so plesali in se zabavali?
V intervjuju za posebno prilogo Primorskih novic je znan novogoriški glasbenik, Marko Vuksanovič, ki je skupaj z bratom Mirkom ustanovil glasbeno skupino Avtomobili, poudaril: »Kultura popularne glasbe na Goriškem je zelo dolga in traja praktično od nastanka novega mesta«
(Marussig 2017: 52).
Zabavno življenje se je začelo že v 50. letih z akademskimi plesi, na katerih je program trajal celo do pete ure zjutraj. Gre za maturantske plese, ki so se odvijali v restavraciji novega hotela Park. Po spominih Nadje Koglot Puppis so plesi:
»dvignili na noge vso Novo Gorico in obrnili na glavo vsa podjetja, kjer smo prosili za finančno pomoč. To je bil gotovo največji družabni dogodek za Novo Gorico, prvi javni ples, s toaletami in garderobo – kot v filmu. Prišli so vsi, povabljeni in nepovabljeni, kupovali so kot nori vse, kar smo jim ponudili, cvetje, jelenčke iz žice, stare razglednice in predvojnega goriškega arhiva /…/ očitno so tudi prebivalci Nove Gorice potrebovali to, da smo jih prebudili iz zimskega dremeža. Vsi smo potrebovali življenje, glasbo in ples še veliko bolj kot kruh, ki ga je bilo tedaj že povsod dovolj«
(Koglot Puppis 2008: 66-67).
Mladi so v prostorih gimnazije tudi organizirali ples ob sobotah.
»Fantje so od doma prinesli tiste prve magnetofone, majhne 'gelosote' (kasete – op. avt.), na katere so z radia posneli vso mogočo novo, moderno glasbo, rock, blues, jazz. In potem smo plesali, noreli, se učili novih korakov in oponašali življenje tistih z druge strani globusa«
(Koglot Puppis 2008: 65).
Kasneje se je na Goriškem odprlo več plesišč in zabavišč. Pred odprtjem hotela Park so premožni meščani zahajali v hotel Solkan, kasneje pa so bili znani plesi v hotelu Park. Ob pomembnih koledarskih mejnikih, kot so bili novo leto, 8. marec, pust, so zabavo pripravili v dvorani današnje občinske zgradbe. Na zabavah so igrali znani goriški ansambli, v 70. letih je prevladovala glasbena skupina Lapos, ki je izvajala popularno glasbo. Skupine so večinoma preigravale tuje uspešnice, v začetku je bil najbolj znan italijanski festival San Remo, v 70. letih pa postanejo popularne hrvaške uspešnice. (Marussig 2017: 55).
»Dogajal se je San Remo, Elvis Presley, iznašli so čudežni ples twist … in mi smo se prebudili, resda šele v začetku šestdesetih, ampak zbudili smo se! /…/ Vrata meje so se vedno bolj odpirala in smeli smo pokukati v ta svet, nekaj pa ga je prišlo tudi k nam, brez potnih listov, kar tako, z italijansko televizijo«
(Koglot Puppis 2008: 64-65).
Sogovornica (r. 1961) pa je v intervjuju poudarila, da so v začetku gradnje Nove Gorice njeni starši hodili na plese na:
»Ajševico, tam da je bila ena hiša bolj velika. Ples je bil tudi na postaji železniški, v hotelu Sabotin, tam je bila živa muzika. Plesi so bili tudi v Argonavtih. Bila je Sončna ura, spodaj so imeli tudi neke plese, ma to govorim konec 70. let. Sta šla prav z veseljem tja plesat. Kjerkoli so bile žive muzike, je bilo dosti tega vse do 1985 ali 1990. Potem pa se je zgubilo. Potem so začeli ti DJ in druga muzika (diski) in to ni bilo več to. Tudi italijanske kanconete, mi smo tle imeli tudi to. Pa Dalmatinske pesmi, ki so te spomnile na morje, Dalmacijo. V Argonavtih, spodaj so vrteli neke plošče, je bil disko, ma toga je bilo potem hitro konec. Bowling se je reklo takrat«
(intervju, oktober 2022).
Tudi drugi sogovorniki so poudarili, da so v 70. letih Novo Gorico najbolj zaznamovali skupina Lapos in Argonavti.
»Novi Gorici zaigrajo legendarni Laposi, glavna stavba v mestu postanejo Argonavti, kjer lahko mladi dobijo vse – od pizze in piva, do italijanskih lir, s katerimi nato kupujejo novitete na zahodu in jih »švercajo« nazaj v Jugoslavijo«
(Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/drugo-mesto/).
Avtor: Jasna Fakin Bajec
Vir:
- Marussig, Mitja. 2017. Ustvarjalnost je prinesel rock. V: Skupnih 70 – Posebna revialna izdaja in priloga ob 70-letnici mesta in 70-letnici priključitve Primorske matični domovini. Ljubljana: Tiskarsko središče Dela, str. 54-57.