Prvi vrtec v mestu - spomini

Spomini prebivalcev na prvi vrtec v Ruskih blokih

Eden večjih problemov v prvih letih nastajanja Novi Gorici je bilo varstvo otrok. Prvi vrtec je bil organiziran v stanovanju v ruskem bloku št. 11 (danes Kidričeva ulica 29). Kako se tega krajani spominjajo? 

»Tista žlica ribjega olja, ki je bila čisto navadna žlica, je bila kot ena lopata. Jaz nisem mogel tisto požret dol …«
 (Etnografska delavnica, julij 2023)

Prvi prebivalci, ki so začeli naseljevati Novo Gorico, so bili mladi. V novem razvijajočem se mestu so iskali možnosti za nove zaposlitve, napredek, nov razvoj. Zaposlili so se v novih upravnih oddelkih (kataster, sodišče, arhiv, inšpektorat), na občini, v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (šolah) in v prvih tovarnah (Meblo, Ideal, SGP). Ustvarili so si družine, prihod otrok pa je seveda mnogim mladim staršem povzročil skrbi. Mnoge družine namreč niso imele ob sebi starih staršev, v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja pa je porodniški dopust trajal le tri mesece. Zato so mnoge mame morale za svoje dojenčke poiskati varuške ali otroka celo prepustiti babicam na podeželju ter ga obiskovati le ob koncu tedna. Varuške in hišne pomočnice so prihajale iz okoliških in bolj oddaljenih krajev, celo iz ostalih republik Jugoslavije (npr. iz Varaždina). Organizirane so bile v posebnem društvu, ki je imel sedež v Frnaži. Tam so imele tudi predsednika, ki je skrbel, da jih družine niso preveč izkoriščale. 

Nekdanja hišna pomočnica iz okolice Varadžina nam je tako zaupala:
»Sem služla pri gospodah tle v Novi Gorici. Takrat so imeli vsi službe. On je bil inženir na Elektro Gorici, gospa pa je imela ekonomsko in je delala na banki. Ma so bili fajn, so bili dobri ljudje. Nimam pritožbe na njih. In jaz sem spravljala, čistla, varvala. Gospe niso prale na roke, ni še bilo strojev. Koliko rjuh na roke sem mogla jaz oprat!«
(Etnografska delavnica v Domu upokojencev Nova Gorica, november 2022). 

Učiteljica, ki je v Novo Gorico prišla iz Vipavskega Križa, pa je majhnega otroka puščala pri svoji mami v Križu. Bilo ji je zelo težko in zaradi napora je celo zbolela:
»Učila sem tle v Novi Gorici v glavnem. Najprej na Pristavi dve leti. In potem od napora, ker sem cel dan učila, tam je bil celodnevni pouk, dopoldne in popoldne, majhno punčko sem dala proč, hčerkico, sem zbolela na pljučih. Sem bila eno leto na bolovanju.« (Etnografska delavnica v Domu upokojencev Nova Gorica, november 2022). 

Največji problem v mestu je bilo prav varstvo otrok.
»Prehodila sem vsa stanovanja v ruskih blokih, ker sem iskala varstvo za mojo hčer. Ma ga nisem dobila. In potem, ker nisem dobila neč, sem mogla vzet gospodinjsko [pomočnico]. Ma spet, polovico [denarja] je šlo njej, polovico meni. Je bila trda živet s tistem. Vse none so ostale po hribih. Mame in očetje zaposleni. Ma takrat nisi dobil varstva. Ker v vrtec so vzeli, ko je imel otrok tri leta. Porodniški dopust pa je trajal 105 dni takrat. Gospodinjsko pomočnico sem imela dve leti in pol in potem je šla v vrtec«.
(Etnografska delavnica v Domu upokojencev Nova Gorica, november 2022). 

Prvi vrtec za starejše otroke je bil najprej organiziran v ruskem bloku št. 11 (Kidričeva ulica 29). V ta namen so preuredili pritlično trisobno stanovanje s kuhinjo, kopalnico, straniščem in dvema sobama (eno večjo in eno manjšo). V njej je bilo okoli 30 otrok, za katere sta skrbeli dve vzgojiteljici. 

Spomini nekdanjih otrok, danes starejših krajanov, na vrtec so lepi. Sogovornik, ki je z družino živel v istem bloku, kot je bil vrtec, je povedal:
»Jaz sem hodu v vrtec in sem bil ta glavni, zato ker sem imel samo ene stopnice za prit v vrtec. Tiste učiteljice so se mogle spunjavet [izmisliti – op. avt.] razne reči. In je bilo tudi gospodinjstvo, da bi pekli kruh. In smo naredili kot eno piškotke. In jaz sem nesel tisto reč gor k mami, da je spekla. In sedaj, da si predstavljaš, kako sem bil jaz zadovoljen in ponosen, da sem prinesel dol tisti kruh«
(Etnografska delavnica Življenje v ruskih blokih nam sporoča, julij 2023). 

Otroci so v vrtcu prejeli malico, ki so jo pripravile vzgojiteljice. Najbolj sootrokom ostali v spominu rumeni sir, mleko v prahu in ribje olje, ki so jih dobili kot del ameriške pomoči,. »Ko smo prišli zjutraj, najprej je bilo mleko v prahu. Košček ta rumenega sira, t.i. Maršalove pomoči. In ribje olje, ki je končalo v roži«. Olje je otroke obvarovalo pred rahitisom, ne pa žal pred neprijetnim okusom, ki še danes ostaja v spominu kot neprijetna izkušnja. Po besedah sogovornika: 

»In v večini se spomnim samo ene reči. Se težko daš v vlogo mičkenega otroka. Ma majhen otrok ni samo mentalno na taki stopnji, je tudi v resnici majhen. In v čem je problem? Tista žlica ribjega olja, ki je bila čisto navadna žlica, je bila kot ena lopata. Jaz nisem mogel tisto požrt dol«.  

Med letoma 1960–1962 so vrtec prestavili v drugi ruski blok (Kidričeva 34), kjer je še danes ostala uprava vrtca, kasneje pa so za otroke odprli večji vrtec. 

Avtor: Jasna Fakin Bajec

Kraj: Nova Gorica

Vir:

Delavnica v Domu upokojencev Nova Gorica, november 2022

Tagi

• #Ruski bloki
• #vsakdanje življenje
• #vzgoja in izobraževanje