Sveta Gora
Sveta Gora oziroma Skalnica (682 m) se vzpenja nad Sočo in Solkanom ter nasproti Sabotina. Legenda o Sveti Gori sega v leto 1539, ko naj bi se pastirici iz bližnje vasi Grgar Uršuli Ferligoj prikazala Marija in ji naročila, naj se na gori postavi cerkev. Takoj zatem so začeli ljudje množično romati na hrib. Oskrbo božje poti so leta 1565 prevzeli frančiškani. Leta 1717 so na goriškem Travniku kronali sliko Svetogorske Matere Božje, ki je bila šele druga kronana Marija izven Italije (po tisti v Trsatu pri Reki). To je še posebej spodbudilo romarski turizem, s čemer je Sveta Gora postala ena najbolj popularnih romarskih točk daleč naokoli. Ne glede na popularnost je Jožef II. ukinil samostan, a so se frančiškani vrnili leta 1793, ko je Sveta Gora ponovno zaživela.
Prva svetovna vojna je cerkev in samostan spremenila v ruševine, italijanska država pa je zatem cerkev ponovno zgradila kot monumentalno triladijsko baziliko, posnemajoč cerkev v Ogleju. Na vrh hriba se je mogoče zelo slikovito in razburljivo povzpeti tudi po jarkih in kavernah, narejenih za vojskovanje na soški fronti. Priporočamo najem vodnika.
Avtor: Blaž Kosovel