Reka Soča
Reka Soča izvira v dolini Trente v Julijskih Alpah. Najprej teče po ozki soški dolini, ki se pri Solkanu odpre v širšo ravnino, po 137 kilometrih toka pa se izlije v Jadransko morje. Ima značilen zeleno-moder odtenek, zato jo pogosto imenujejo »smaragdna reka« (čeprav je bliže turkizni). Soča oblikuje in definira goriško pokrajino ter določa intenzivnost in skrajnost prehoda med gorami in morjem, hkrati pa prinaša vplive sredozemskega podnebja vse do vznožja alpskih dvatisočakov.
V njenem porečju živi avtohtona soška postrv (Salmo marmoratus), na bližnjih planinah pa delujejo številne planšarije, kjer pridelujejo trdi sir Tolminc. Reka je tudi izjemno priljubljena destinacija za rafting in kajakaštvo.
Dolina je bila prizorišče največje gorske bitke v zgodovini – soške fronte med prvo svetovno vojno (str. 12–13). Zaradi ogromnega števila mrtvih je v novi italijanski ideologiji postala sveta reka.
Že leta 1879 je lokalni pesnik Simon Gregorčič (1844–1906) v pesnitvi Soči preroško napovedal krvavo usodo doline:
»Krasna si, bistra hči planin, b
rdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin nevihte divji srd ne moti
…
Tod sekla bridka bodo jekla
in ti mi boš krvava tekla:
kri naša te pojila bo,
sovražna te kalila bo.«
Po celotni trasi nekdanje fronte je danes urejena Pot miru, v Kobaridu pa se nahaja večkrat nagrajeni Kobariški muzej (Gregorčičeva ulica 10), posvečen soški fronti.
Avtor: Blaž Kosovel