Goriško somestje
Goriška je ena redkih regij, ki se imenuje po svojem glavnem mestu. Vendar je hkrati tudi ena izmed regij, kjer glavno mesto ne igra glavne vloge. Gre za izredno raznoliko regijo, ki se vije med Alpami in Jadranskim morjem, z močno identiteto in pripadnostjo manjšim mestom in vasem, ki tvorijo raznovrsten mozaik te pokrajine.
Vendar podobno velja tudi za mesto, ki mu pravimo »Gorica«. To ni zares eno mesto, temveč gre bolj za preplet različnih krajev, ki jih je burna zgodovina povezovala in razločevala, pa vendar tkejo skupno tapiserijo tega mesta. Na slovenskih lestvicah Nova Gorica s 13.000 prebivalci ne ujame niti desetega mesta med največjimi slovenskimi mesti. Ampak takšne lestvice so zazrte bolj v formalizem papirja in ne zmorejo razumeti realnosti teritorija.
Formalno je kraj Nova Gorica zgolj tisti del, ki je bil ustanovljen leta 1947, in še nekaj stavb, ki so bile tam predhodno in jih je novo mesto posrkalo vase. Vendar je kraj Nova Gorica zgolj del večje enote, ki se razprostira na obeh straneh meje in ki jo sestavljajo Solkan, Kromberk, Pristava, Rožna Dolina in Šempeter na slovenski strani ter mesto Gorica (ali Stara Gorica, kot ji pravijo Novogoričani), Podgora, Štandrež, Ločnik in Sovodnje na italijanski strani.
Ves ta konglomerat predstavlja enotno urbano tkivo, ki šteje okoli 70.000 prebivalcev. Zanj je arhitekt Edvard Ravnikar nekoč uporabil izraz Velika Gorica, dandanes pa mu pravimo goriško somestje. Kot enotna čezmejna urbana celota je potemtakem v slovenskem merilu manjša le od Ljubljane in Maribora.
Avtor: Miha Kosovel