Geografija prehoda
Uvodnik v okolje Nove Gorice
Goriška, pokrajina obeh Goric, je poln prehodov, kontrastov in meja. Je prehod v vseh pomenih – geografski, klimatski, kulturni in jezikovni. Goriška pokrajina se razteza od najvišjega slovenskega vrha Triglava (2864 m) pa do Tržaškega zaliva oziroma od Alp do Sredozemskega morja. Julijske Alpe so jugovzhodni konec najvišjega gorovja v EU, ki se od tu pnejo vse do Azurne obale. Triglav je postal tako pomemben simbol Slovenije, da je upodobljen tudi v državnem grbu. V njegovi bližini izvira reka Soča, ki se skozi ozko dolino pri Gorici izteče v ravnino in nato v Jadransko morje. Soška dolina je danes ena najprivlačnejših turističnih destinacij v Sloveniji.
Tržaški zaliv je najsevernejši del Jadranskega morja in s tem celotnega Sredozemlja. Ime je dobil po Trstu, že od rimskih časov znanem pristanišču, ki je doživelo razcvet v 18. stoletju, ko ga je avstrijska vladarica Marija Terezija (1717–1780, vladala od 1740) določila za glavno pristanišče imperija.
Na Goriškem se začne Dinarsko gorovje, ki svojo apnenčasto pot nadaljuje po Balkanskem polotoku preko Hrvaške in Bosne vse do Grčije. Tik nad mestom se dvigujejo hribi Sabotin, Sveta Gora (Skalnica) in Škabrijel, ki so zaslomba Trnovske in Banjške planote. Sledi planota Nanos, na južni strani mesta pa se začne kraška planota, torej tisti Kras z veliko začetnico, ki je dal ime vsem kraškim pojavom na svetu in v mednarodno znanstveno terminologijo uvedel besede vrtača, polje in dolina. Na območju slovenskih Dinaridov je več kot 12.000 jam, med drugim tudi najbolj popularne Postojnska jama (edina na svetu s turističnim vlakcem) in Škocjanske jame (na UNESCO-vem seznamu naravne dediščine).
Sleme Nanosa, ki se vzpenja nad izvirom reke Vipave, predstavlja pomembno razvodnico, ki ločuje povodja dveh velikih morij. Reke na zahodni, goriški strani tečejo proti Jadranskemu morju, medtem ko se vzhodno od Nanosa stekajo proti Črnemu morju – najprej v Savo, nato v Donavo, in šele preko Bosporskega preliva naprej v Sredozemlje.
Ta naravna ločnica pogosto sovpada tudi z zgodovinsko mejo med Goriško in Kranjsko, dvema pokrajinama, ki sta bili dolga stoletja del Habsburške monarhije. Po prvi svetovni vojni je tu potekala znamenita rapalska meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino Jugoslavijo. Vpliv sredozemskega podnebja sega po reki Soči vse do njenga izvira v Trenti. A že takoj za prelazom Vršič se začne povsem drugačen svet – svet celinskega podnebja.
Na zahodu se Furlanska nižina nadaljuje v Padsko nižino, ki sega čez celo severno Italijo, dokler se zopet ne sreča z Alpami pri Torinu. Na vzhodu pa se ta velika nižina zaključi z Vipavsko dolino, ki se začne z deltastim izvirom reke Vipave. To je tudi eno izmed treh vinorodnih območij v regiji. Drugo območje je Kras, tretje a Goriška brda, manjše gričevnato območje, danes razdeljeno med Italijo in Slovenijo, tako kot tudi cela pokrajina. Te geografske meje so hkrati tudi meje jezikov, etnij in narodov. Tu se stikata slovanski in latinski svet, na severu pa se pridruži še germanski vpliv, kar ustvarja edinstveno stičišče treh kulturnih krogov na svetu.
Avtor: Blaž Kosovel
Kraj: Goriška