Trg Evrope/Piazzale della Transalpina

Trg med dvema mestoma in dvema državama

Trg Transalpina (oziroma po slovensko trg Bohinjske železnice) je nastal leta 1906 skupaj z železniško postajo na progi med Trstom in Jesenicami. To je bil zadnji odsek proge, ki je povezovala osrednje avstro-ogrsko pristanišče s Češkimi Budejovicami in naprej s Prago. Veljala je za eno najslikovitejših železniških povezav v Evropi. Z novo progo je Gorica leta 1906 dobila svojo drugo železniško postajo. Otvoritve se je udeležil tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand (1863–1914), ki so ga osem let pozneje ubili v atentatu v Sarajevu.

Trg z okolico je že ob otvoritvi načrtoval arhitekt Anton Laščak, po prvi svetovni vojni je Maks Fabiani, ki je iz trga narisal pet ulic v pahljačasti razporeditvi. S tem je začrtal severni del Gorice, ki pa zaradi soške fronte nikoli ni zares zaživel.

Po prvi svetovni vojni je območje pripadlo Italiji. Po drugi svetovni vojni pa je železnica odigrala ključno vlogo pri oblikovanju Nove Gorice. Na mirovnih pogajanjih leta 1947 so določili, da celotna proga (z izjemo odseka med Opčinami in Trstom) pripade Jugoslaviji. Železnica je tako postala državna meja. Nova Gorica je bila neposredno oblikovana v odnosu do te meje. Ravnikar je Magistralo – glavno mestno os – začrtal vzporedno z železnico. Vse ostale ulice v mestu sledijo njeni orientaciji: bodisi vzporedno bodisi pravokotno.

Meja je bil sicer prehodna od leta 1955 dalje, domačini v obmejnem pasu pa so za lažje prehajanje dobili tudi posebne prepustnice, ki so jih lahko uporabljali tudi na posebnih maloobmejnih prehodih.

Pet desetletij kasneje, leta 2004, je Slovenija skupaj z drugimi devetimi državami vzhodne in srednje Evrope vstopila v Evropsko unijo. Takratni predsednik Evropske komisije Romano Prodi (1939) je to največjo širitev EU v zgodovini praznoval prav na tem trgu, ki so ga za to priložnost zopet uredili v skupen trg, brez meje po sredini. Trg so ob tej priložnosti preimenovali v Trg Evrope, na italijanski strani pa se še vedno imenuje Trg (Piazzale della) Transalpina. Slovenija je v schengensko območje vstopila decembra 2007, ko je meja postala prosto prehodna brez policijskih kontrol. Vnovič so mejo med državama in s tem tudi preko trga postavili leta 2020 v času zaprtij zaradi pandemije covida-19.

Železniška postaja
Železniška postaja je najstarejša javna zgradba na območju Nove Gorice. Zgrajena je v tipičnem avstro-ogrskem secesijskem stilu in je tudi zaradi tega v mestu moderne enkratna. Dolga leta je bila na postaji rdeča zvezda, pod njo pa napis »Mi gradimo socializem«. 

Muzeji na meji
Na železniški postaji se nahaja tudi muzejska zbirka Goriškega muzeja, kjer so na ogled fotografije in predmeti, povezani z mejnimi prehodi in vzpostavljanjem nove državne meje. Muzej je del serije Muzejev na meji. 
Naslednji muzej je dober kilometer proti jugu in je posvečen tihotapstvu, temu sledi muzej v stražarskem stolpu pri Vrtojbi, zadnji v sklopu pa je v nekdanji mrliški vežici na pokopališču v Mirnu, ki je bilo 30 let razdeljen med Italijo in Jugoslavijo.

EPICenter
Trg Evrope je postal osrednje prizorišče Nove Gorice in Gorice kot Evropske prestolnice kulture (EPK) 2025. Nova Gorica je h kandidaturi povabila Gorico, da bi ustvarili skupno čezmejno zgodbo pod sloganom »Go Borderless« (Gremo brezmejno!). Celotno območje je urejeno po prostorskem scenariju biroja Sadar+Vuga, ki je zasnoval tudi prenovo železniške postaje s podhodom, novo povezavo centrov obeh mest in prenovo nekdanjih železniških skladišč. Ta so postala EPIC – osrednje muzejsko prizorišče EPK 2025, zasnovano kot stalni interpretativni center s kavarno in konferenčno sobo. Glavna razstava, ki so jo sooblikovali strokovnjaki z obeh strani meje, skozi večplastne poglede raziskuje povojno razmejitev meje, migracije in vsakdanje življenje ter predstavlja zgodbe in spomine prebivalcev Goriške ob ključnih dogodkih 20. stoletja, ki so zaznamovali to območje.

Avtor: Blaž Kosovel

Tagi

• #meja