Med prvimi deli za izgradnjo Nove Gorice je bila izsušitev močvirja ob potoku Koren in njegova poglobitev. Ta akcija je veljala za najtežje delo mladinskih delovnih brigad in je potekala v 2. izmeni njihovega delovanja (12. februar 1948–12. april 1948).
Franc Mervič Igor, komandant glavnega štaba mladinskih delovnih brigad na gradbišču Nove Gorice, se je ob 40. letnici nastanka Nove Gorice spominjal:
»v zimskih mesecih [1947 in 1948], če je vreme dopuščalo, so brigadirji regulirali in poglabljali potok Koren z obeh strani: od železniške proge tik ob državni meji proti vzhodu in od Kromberka pod severnimi obronki Panovca mimo strelišča proti zahodu. Poglobitev je ponekod dosegla 4 metre in več globoko v močvirnem terenu. Treba je bilo posekati drevje in izruvati korenine, utrditi bankine, dno struge in na nekaterih predelih tudi nasip pa obložiti s kamenjem ter vso traso tlakovati. Potok je namreč redno poplavljal velike površine zemlje in ogrožal območje namenjeno gradnjo stanovanjskih blokov in drugih objektov. Treba je bilo najti najnižjo točko za odvod meteornih in odpadnih voda. Idealna rešitev je bila izpeljati vodo v Sočo, toda takega bremena takrat niso zmogli in rešitev je ostala le začasna« (Mervič Igor, Primorske novice 17. 6. 1988, št. 47, cf. Marušič ur. 2017: 142).
Potok Koren je bil pred začetkom gradnje Nove Gorice hudournik, ki je zamočvirjal celotni južni del ravnine pod Panovcem in Kostanjevico. »Potisnjen je bil ob rob panovskega brega in ob večjem deževju ni mogel odvajati presežkov vode. Zaradi tega je južni del ravnice sčasoma postal močvirnat« (Vrišer 1959: 47). Zato je bila prva naloga graditeljev mesta njegova regulacija in melioracija zamočvirjenega terena, iz katerega je leta 1948 nastala zazidljiva površina.
Delo se je začelo v času 2. izmene mladinskih delovnih brigad, ki je v Novo Gorico prišla 12. februarja 1948. Sestavljale so jo tri brigade primorskih mladincev: brigade Otona Župančiča, Janeza Hribarja in Jožeta Srebrniča. Poleg teh je prispela še posebna brigada, ki je na gradbišču teoretično in praktično vzgajala bodoče brigadne funkcionarje, kulturnike, športnike, statičarje idr.
Med pripadniki brigade Otona Župančiča je bil tudi Tone Virant, ki je ob 50. letnici prihoda brigade v mesto (27. 2. 1998) v reviji Svoboda zapisal:
»Zemljišče je bilo večinoma močvirno, poraslo z visoko travo, in Divje poljane so bile zanj kar pravo ime. Naši brigadi je pripadla čast, da smo v tej divjini začeli z zemeljskimi deli. /…/ Naši stroji so bile roke, krampi, lopate, macole, svedri in samokolnice. Zaradi težkih delovnih razmer smo kar nekaj šibkih brigadirjev in brigadirk morali poslati domov. Koliko joka in žalosti je bilo pri poslavljanju! Naša Brigada je pod vodstvom strokovnjakov delala predvsem pri izsuševalnih delih in regulaciji potoka Koren. Ko je bilo močvirnato območje izsušeno, so na Mokrem začele z delom še druge brigade« (cf. Marušič ur. 2017: 154).
V letu 1949 so dogradili most čez Koren.
»Neka brigada iz Srbije je v naši bližini kopala temelje za manjši most čez potok. Sivo-modra zemlja, ki so jo izkopavali v močvirnatem svetu, je bila težka in blatna. Z lopato so jo rezali v kosih in si jo, mnogi stoječ na lestvah, iz globine kakih 5 metrov podajali po verigi rok, dokler ni prišla na mesto, od koder jo je bilo mogoče odvažati s samokolnicami. Mladi brigadirji, med katerimi je bila polovica žensk, so bili dobesedno prekriti z debelo skorjo na pol suhega razpokanega blata, tako da je na njihovih obrazih ostala čista le belina oči!« (vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/oskar-jogan/ (ogled: 20. 12. 2024)).
V urejenem in čistem potoku Koren so se kasneje kopali otroci, saj »tam so bila taka podslapja, ko so brigadirji naredili regulacijo, bilo je malo tolmunov in si se lahko kopal tam. Ker ni bilo nobene industrije, je bila čista voda. Za nas je bila Soča predaleč. Potem se je začelo s tistim MIP-om, tudi kanalizacije se so bile potem speljane kar v potok,«
se je spominjal starejši krajan (TZ, november 2024).
Avtor zapisa: Jasna Fakin Bajec
Literatura:
Vrišer, Igor. 1959. Nastanek in razvoj Nove Gorice: geografija novo nastajajočega mesta, Geografski vestnik, časopis za geografijo in sorodne vede, XXXI.
