Občinska stavba - mozaiki
Alegorične motive je narisal Tone Žnidaršič (1923–2007), mozaike pa je izdelal Alfio Tambosso - Ultra. Atrij občine. Foto: Blaž Kosovel.
1 / 3
Alegorične motive je narisal Tone Žnidaršič (1923–2007), mozaike pa je izdelal Alfio Tambosso - Ultra. Atrij občine. Foto: Blaž Kosovel.
2 / 3
Alegorične motive je narisal Tone Žnidaršič (1923–2007), mozaike pa je izdelal Alfio Tambosso - Ultra. Atrij občine. Foto: Blaž Kosovel.
3 / 3
Notranjost občinske stavbe bogatijo številni umetniško-zgodovinski detajli, med drugim v pritličju tudi mozaiki o načinu življenja v novi, socialistični državi.
Poleg modernističnega arhitekturnega sloga in detajlov, za katere je značilen beton, poenostavljene oblike in zmanjšanje števila ornamentov občinsko stavbo v notranjosti označuje tudi ikonografija, ki izpostavlja pomen narodnoosvobodilnega boja in gradnjo nove kolektivne socialistične identitete, vrednot in norm po vojni nastale države Jugoslavije. To ikonografijo med drugim zasledimo tudi v glavni avli pred veliko dvorano, kjer se lahko sprehodimo po pravokotnih poljih mozaikov.
Umetnostna zgodovinarka Katarina Mohor je v knjigi Občinska stavba v Novi Gorici (2019) zapisala naslednja spoznanja:
»Mozaiki simbolizirajo mir, izobilje in blagostanje, delo na kmetiji in v industriji, način gradnje novih mest, pomen udarniškega dela, pomen žensk oziroma mater, šol in učenja in tudi pomen zabave in razvedrila.»
Mozaike je zasnoval slikar, kipar in ilustrator Tone Žnidaršič, diplomat prve generacije na ljubljanski akademiji šolanih likovnih umetnikov. Pomemben del njihovega študijskega programa je bil posvečen monumentalni umetnosti, namenjeni preobrazbi družbe in utrjevanju novega političnega sistema. Mozaik je zaradi svoje obstojnosti, trpežnosti in dragocenega materiala ena izmed najbolj zaželenih tehnik monumentalne umetnosti.
Ker na Slovenskem ni imel tradicije, je po Žnidaršičevih predlogih mozaike izdelal iz Italije prebegli Alfio Tambosso–Ultra (1914–1992), ki se je starodavne veščine priučil v eni od najznamenitejših šol za mozaiciste v Spilimbergu. Kot eden redkih specialistov za tehniko mozaika je skupaj s svojo delavnico prevzel večino tovrstnih naročil po Jugoslaviji. Težjih delov (obraz, detajli) se je lotil sam, pri lažjih pa mu je pomagal tudi brat.
Skupaj so izdelali vsa mozaična dela za Vilo Bled, skupščinsko palačo v Ljubljani, Delavski dom v Trbovljah (1957), spominski kompleks v Kamporju na Rabu (1954) in kompozicije za poslopje Zveznega izvršnega sveta v Beogradu (1962)« (Di Battista in Mohar 2019: 38-39).
Avtor: Jasna Fakin Bajec
Vir:
- Di Battista, Alenka in Mohar, Katarina. 2019. Občinska stavba v Novi Gorici, Ljubljana: Založba ZRC SAZU, str. 38-39.