Hotel Park - prvo zabavišče, restavracija in hotel

Prvi gostinsko turistični objekt v mestu, ki je pomembno vplival na razvoj domačega turizma. 

»Joj, v  Parku je bilo lepo. Jaz še sedaj to pogrešam. Tisti oboki, ki so bili tam! Noter je bil tak kvadratast lep vrt, bi se reklo atrij. In tam so se dogajale raznorazne prireditve. Tam je bila prireditev 'Glas Goriške'«
(Terenski zapisek, oktober 2022). 

Razvoj novega mesta je v 50. letih 20. stoletja nakazala tudi gradnja turistične in gostinske infrastrukture, ki so jo takratni projektanti in občinski odločevalci postavili na Cesto 5, kasneje poimenovano Delpinova ulica. 

Po prvih idejah in načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja (1907–1993) naj bi kavarno, restavracijo in bodoči hotel zgradili ob prvi glavni ulici – Magistrali. Vendar se to zaradi finančno prebogatega projekta in primanjkovanja potrebnih sredstev ni uresničilo (Di Battista 2019).

Nov načrt za kavarno in restavracijo je nato pripravil arhitekt Danilo Fürst (1912–2005), kasneje pa je s projektnim delom nadaljeval projektant Stanislav Rohrman (1899–1973), ki se je podpisal tudi pod načrt Hotela Slon v Ljubljani in imel bogate predvojne izkušnje s področja projektiranja hotelskih objektov. Z gradnjo so začeli leta 1951 (Vuga 2018: 129).  Mestne oblasti so se odločile, da se bodo  kavarno in restavracijo gradili  »na  križišču ceste ob pekarni in zahodne vzporednice Magistrale, imenovane Cesta številka 5« (Di Battista 2019: 17).

Gradnja kavarne in restavracije je zaradi primanjkovanja denarnih sredstev potekala postopoma. Zato je med domačini vladalo nezadovoljstvo. Med zastajanjem gradbenih del je bilo gradbišče priljubljeno igrišče za otroke. Zanimive so bile » predvsem kleti, v popolni temi si se moral znajti v labirintu prostorov in zlesti na plano na drugem koncu zgradbe« (Vuga 2018: 129)  

Leta 1959 so kavarno končali, otvoritev je bila 3. oktobra 1959. Leta 1961 so severno od restavracije dozidali hotel.  Načrte zanj sta pripravila Stanislav Rohrman in Mara Cirman iz Slovenija projekta. Leta 1968 so dozidali nov trakt hotela z bolje opremljenimi sobami in izvedli prenovo obstoječe restavracije in kavarne. Leta 1970 so bila dokončana tudi obnovitvena dela in hotel je začel sprejemati večje ter bolj zahtevne skupine turistov (Di Battista 2019: 22). 

Objekt je v 60. letih postal osrednji družabni prostor, na levem kraku je bila kavarna z velikim osrednjim prostorom, v katerem so prirejali tudi plese. Mladina je pripravila valeto in maturantski ples.  Na koncu je bila še posebna soba za kvartopirce. Na desni strani je bila velika restavracija. Oba prostora je povezoval edini hodnik, ki se je kasneje spremenil v prehod za obiskovalce, zlasti ob večjih prireditvah, plesih, novoletnih praznovanjih.

Z restavracijo in kavarno je bil hotel povezan z zastekljenim prostorom, ki je služil kot banketna dvorana in zajtrkovalnica. Med obema krakoma je bil atrij, ločen od ulice z zanimivo ločno betonsko konstrukcijo. Imel je veliko plesišče in stalni oder za ansambel, na obeh straneh je bil pokrit s pergolo. Najlepše je bilo v poletnih časih, ko je bil prepoln, plesišče običajno premajhno (Vuga 2018: 129-130). 

Leta 1966 so kletne prostore adaptirali v nočni bar, katerega zasnovo je prispeval arhitekt Ernest Bergant (1921–1982). Najprej je postala občasni nočni klub s prvimi striptizetami v Novi Gorici, nato pa igralnica, ki je postajala vedno bolj nedostopna za domačine, s svojim igralniškim programom pa vedno bolj zanimiva točka za tuje, predvsem italijanske goste (Di Battista 2019: 22).

V naslednjih desetletjih se je zvrstila vrsta obnov, ki so hotel postopoma oddaljile od njegove prvotne oblike. »Njegova današnja podoba je namreč le bleda sled slavne preteklosti in družabno-zabaviščne funkcije, ki jo je imel v petdesetih in šestdesetih letih za domačine« (Di Battista 2019: 23).

 

Avtor: Jasna Fakin Bajec

Vir:

• Alenka di Battista (2019): "Zametki novogoriškega hotela Park." Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 16, str. 15–23.
• Klavdija Figelj (2020): "Hotel Park". Opis na spletni strani modmapng: https://www.novagoricaart.si/spomenik/hotel-park  (ogled 25. 7. 2024).
• Miha Kosovel, Eva Sušnik (2017): "Kamor so nas noge peljale iz navade." Razpotja št. 29, posebna številka, str. 50-56.
• Tomaž Vuga (2018): Projekt Nova Gorica. Založba ZRC, Ljubljana. 

Tagi

• #casino - igralnica
• #turizem
• #vsakdanje življenje