Botanični vrt v mestu
Namesto mesta park - gozd v mestu
Nova Gorica je bila projektirana kot mesto park, postala pa je pravcati botanični vrt. Ravnikarjev načrt je ob Magistrali predvideval dvojni drevored platan, pri čemer je kot primer večkrat navajal Cours Mirabeau, osrednjo ulico v Aix-en-Provence. A ker gradnja ni bila nikoli zaključena, tudi drevoreda niso zasadili. Da bi zapolnili prazen prostor, na katerem je bilo načrtovano mesto, so se lotili zelo spontane zasaditve raznolikih dreves.
Namesto funkcionalistične zasaditve drevoredov, po kateri bi se prebivalci sprehajali v senci košatih dreves, je mesto dobilo hortikulturen tip zasaditev dreves z namenom ogledovanja, torej v nasprotju s prvotno Ravnikarjevo idejo.
Te nasaditve pa niso bile načrtovane s strani občinske uprav, temveč so bile samoiniciativa direktorja Komunale Žarka Boleta in njegovega kolega Mihe Ogorevca, kasnejšega direktorja Arboretuma Volčji potok. Ob koncih tedna sta prinašala sadike iz več lokacij, ki so jih potem delavci preko tedna posadili. Poudarek pri zasaditvah je bil na raznolikosti vrst, še posebej pa so želeli poudariti specifično podnebje Nove Gorice. Zato so večkrat skupaj posadili drevesa iz različnih podnebnih pasov, kot npr. pred pošto, kjer raste na eni strani vhoda palma, na drugi pa smreka.
V mestu danes najdemo 141 rodov in 256 različnih vrst dreves, grmovnic in drugih rastlin. Najpogostejše drevo je himalajska cedra, sledijo ji vednozelena cipresa, lipovec in javorolistna platana. V mestu pa je mnogo dreves, ki jih ne najdemo skoraj nikjer drugje v Sloveniji, kot na primer metasekvoja, kitajsko dežnikarsko drevo, osrednje mesto pa zaseda hrast plutovec.
Hkrati z drevesi pa sta Bole in Ogorevc po mestu planirala tudi zasaditve različnih vrst vrtnic. Danes jih je na 1.900 m2 površine preko celega mesta kar 12.000, zato je Nova Gorica poznana tudi kot »mesto vrtnic.« Tradicija gojenja vrtnic sicer izhaja iz bližnje Rožne Doline, kjer je imela svojo vrtnarijo ravno na območju današnjega mejnega prehoda družina Vortglendar .
Ti nasadi so tudi eden izmed razlogov, da se je vrtnica leta 1968 znašla v grbu Nove Gorice in da je mesto danes poznano kot mesto vrtnic. Avtor grba, arhitekt Roni Nemec (1938–2021), je s svojim predlogom zmagal na natečaju ob 20-letnici mesta.
Vabljeni k ogledu oddaje iz dokumentarne serije Goriški sprehodi, posvečeni raznolikosti drevesnih vrst v mestu na spodnji youtube povezavi.
Avtor: Blaž Kosovel
Vir:
Blaž Kosovel (2017): "Gozd v mestu - kako je mesto park postalo botanični vrt z vrtnico v grbu," Razpotja Nove Gorice, št. 29 (https://razpotja.si/razpotja_article/gozd-v-mestu/)
Ivan Marušič (2018): "Zelenje Nove Gorice," Razpotja št. 31 (https://razpotja.si/razpotja_article/zelenje-nove-gorice/)