Turistično društvo Nova Gorica
Skrb za urejanje prostora, ozaveščanje prebivalstva o pomenu turizma, gostoljubnosti in kakovosti življenja, organizacija prireditev, promocija kraja, pospeševanje turizma … je le nekaj nalog Turističnega društva Nova Gorica, ki v mestu deluje od leta 1952.
Razvoj turizma v Jugoslaviji je bil vse do petdesetih let 20. stoletja, ko se začne gospodarski razvoj, potisnjen v ozadje gospodarskih interesov. Večji posluh zanj se začne v drugi polovici petdesetih let, tudi z razvojem Turistične zveze Slovenije, katere glavna skrb je bilo koordiniranje dela in ustanavljanje novih turističnih in olepševalnih društev (Repe 2006: 78).
Turistična zveza je s svojim delom in propagando delovala tudi na Goriškem in podprla ustanovitev novega turističnega društva, ki je bilo ustanovljeno 24. avgusta 1952 v Solkanu v takratni kinodvorani na Soški ulici 1 (Kolenc 2002: 9). Imenovalo se je Turistično-olepševalno društvo Gorica, bilo pa je prvo društvo v Okraju Gorica.
Ob ustanovitvi si je društvo zadalo naslednje cilje:
-- pospeševati množični turizem in izletništvo;
-- pripraviti predavanja na temo turizma;
-- polepševati mesto in naselja;
-- ohranjati naravne in kulturne znamenitosti;
-- urejati in vzdrževati javne površine in druge markacije;
-- delovati in skrbeti za gradnjo gostinskih in drugih turističnih kapacitet (Kolenc in Kosovel 2022: 13).
Prva naloga turistične organizacije je bila izgradnja avtokampa v Kromberku pri tovarni Meblo. V letu 1953 so ob kampu zgradili olimpijski plavalni bazen, ki so ga upravljali do leta 1977. Nato so tako kamp kot bazen zaprli (Kolenc 2002: 9).
Po odprtju maloobmejnih prehodov leta 1955 so na Goriško začeli zahajati turisti iz Italije, njihovo število se je zlasti povečalo v šestdesetih letih 20. stoletja, ko se je v Italiji bistveno izboljšal gospodarski položaj. Hkrati se v tem času med italijansko populacijo poveča število motornih vozil. Zato so bila v nadaljnjih letih glavna prizadevanja turističnih organizacij usmerjena v asfaltiranje pomembnih cest in ulic v krajih ter v urejanje naselij z razpoložljivimi gostišči. Tako je v šestdesetih letih letih društvo najelo in uredilo restavracijo na Sveti Gori, ki je sčasoma postala pomembno zbirališče okoliških prebivalcev. V obdobju 1964–1965 pa so na maloobmejnem prehodu v Rožni Dolini zgradili poslovno zgradbo, v kateri so do leta 1976 opravljali svojo turistično dejavnost.
Društvo je imelo svoje prostore tudi v Novi Gorici, na Delpinovi 12, ker so leta 1958 odprli manjšo turistično pisarno. Leta 1963 so poslovni stavbi dodali še eno nadstropje. V pritličje so preselili svojo menjalnico in turistični biro, v katerem so delovali do leta 1973.
Društvo je vrhunec delovanja doseglo leta 1973, ko je imelo 27 redno in pet honorarno zaposlenih. Nato je zašlo v notranjo krizo, objekte so oddali v najem različnim turističnim organizacijam (Kolenc 2002: 9-10). V šestdesetih in sedemdesetih letih je bila politika turističnega delovanja v Jugoslaviji usmerjena v razvoj množičnega turizma in gradnjo večjih turističnih kompleksov, kar je tudi povezano z gradnjo prvega hotela v Novi Gorici – Hotela Park. Tudi v začetku sedemdesetih let se je pod močnejšim vplivom Zahoda poudarjalo množični turizem. Tedanji predsednik Izvršnega sveta SRS Stane Kavčič med drugim izjavi, »da je proti romantiki in tišini kakor na pokopališču, proti arhitekturnemu stilu iz prejšnjega stoletja, ker je prepričan, da to ni v skladu z ekonomskimi in političnimi interesi« (nav. po Repe 2006: 70).
Vnovični vzpon turističnih dejavnosti društva beležimo po letu 1986, ko so v sodelovanju z drugimi organizacijami tudi izdali številne publikacije, prospekte, zgibanke, razglednice, značke, zemljevide idr. material. Velja poudariti, da je osemdeseta leta v Sloveniji močno zaznamovala tudi oglaševalska akcija Slovenija, moja dežela – akcija za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Vzroki za začetek akcije so bili naslednji: turistični storitveni izdelki v Sloveniji so bili nerazviti, nekateri pozabljeni, drugi zaprašeni; med ljudmi ni bilo razvitega pozitivnega odnosa do turizma, saj so delo v turizmu ocenjevali kot hlapčevsko, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Z akcijo so med drugim želeli vzpostaviti ozračje optimizma in pozitivne naravnanosti do turistične dejavnosti, saj so se vnovično začeli zavedati, da lahko k izboljšanju takrat slabega gospodarstva veliko pripomore tudi turizem. Na celotno javnost so usmerili oglaševalske akcije z oglasi, plakati, televizijskimi in radijskimi oglasi in številnimi promocijskimi materiali (Repovš 2006: 144). Želeli so, da bi prebivalci Slovenije najprej sami odkrili in spoznali znamenitosti Slovenije in jih nato s znali tržiti. Izvedene akcije so veliko prispevale tudi h krepitvi nacionalne identitete (Repovš 2006: 146).
Odmevnost projekta je bila na Goriškem prepoznana tudi v obliki organizacije ocenjevalne akcije Nova Gorica – moje ogledalo, v katero so vključili tako prebivalce mesta kot učence novogoriških šol. Leta 1994 so organizirali tudi Praznik vrtnic, ki je postal najodmevnejši turistični dogodek v mestu in okolici.
V naslednjih letih so organizirali še zasaditev 11.000 vrtnic, Gregorjevo, Prvomajski mlaj, družinsko kolesarjenje Goriška kolesari ter likovni in prozni natečaj za otroke z naslovom Ogledalo mojega kraja. Aktiv mestnih žena Goričanke, ki so se društvu priključile leta 2012, pa organizira dobrodelne prireditve, kot je pohod z lučkami po ulicah Nove Gorice z geslom Z odejico nam bo topleje. Društvo tudi redno organizira strokovne ekskurzije po Sloveniji in v tujini. Trenutno pa v Novi Gorici tudi ureja dve krožišči.
Ob 50. obletnici delovanja društva je takratni predsednik Gorazd Maffi zapisal pomembno načelo društvenih dejavnosti, ki velja še danes:
»Osnova turistične društvene dejavnosti smo ljudje, združeni v društvih. V njih se združujemo, ker imamo podobne interese in želje – omogočiti ljudem prijetnejše bivanje v našem mestu, zato s prostovoljnim delom opozarjamo javnost na posamezne probleme življenja in razvoja v njem. Poslanstvo turistične društvene organizacije je, da sooblikuje turistični razvoj svojega kraja in širšega okolja, da deluje kot civilna iniciativa, prispeva k ozaveščanju prebivalstva za turizem, deluje v smeri turistične ponudbe in uresničuje javni interes v turizmu«
(Maffi 2002: 7).
Avtor: Jasna Fakin Bajec
Kraj: Nova Gorica
Vir:
- Maffi, Gorazd. 2002. Čemu turistične društvene dejavnosti. V: Valič Milovan (ur.) Turistično društvo Nova Gorica: 50 let Turističnega društva Nova Gorica. Nova Gorica: upravni odbor TD, str. 7-8.
- Kolenc, Rajmund. 2002. Kratek sprehod po prehojeni poti. V Valič Milovan (ur.) Turistično društvo Nova Gorica: 50 let Turističnega društva Nova Gorica. Nova Gorica: upravni odbor TD, str. 9-12.
- Repe, Božo. 2006. Turistična zveza in razvoj turizma v Sloveniji po drugi svetovni vojni. V: Turizem smo ljudje: zbornik ob 100. letnici ustanovitve Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, Turistične zveze Slovenije in organiziranega turizma v Sloveniji. J. Bogataj (ur.), O. J. Zorn, S. Polak (ur.), S. Šajn (ur.). Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, str. 61–99
- Kolenc, Petra in Kosovel, Blaž (ur.). 2022. »S ciljem olepševati mesto …«. Ob 70-letnici delovanja Turističnega društva Nova Gorica 1952-2022. Ljubljana: Založba ZRC.
Tagi
