Skoči na vsebino
Ab initio Nova mesta
Gumb išči A-Ž

Prvi novogoriški bazen

Prvi novogoriški bazen je bil zgrajen leta 1953/1954 v sklopu tovarne Meblo v Kromberk. Bil je požarni bazen, ki je postal mestno kopališče. 

Za tiste čase je bil izjemna infrastrukturna pridobitev. Kmalu so ustanovili Plavalni klub Soča, ki je postal organizator plavalnih tečajev in tekmovanj v plavanju in skokih v vodo. Dobri pogoji so omogočili povečano aktivnost tudi v vaterpolu (Orel 2014: 11). Bazen je postal tudi rekreacijski in družabni center za mlade, kjer so se v poletnih mesecih zadrževali ob jutra do večera, igrali razne igre, kanton, “zmije”, “delfinčke” ; špljak, briškulo ali tršet pa ob njegovem robu (Marussig 2017). V spominih ljudi ostaja tudi možnost nakupa pašarete – pijače s mehurčki in barvilom, ki je v tistih časih za otroke predstavljala sladko nagrado. Včasih je bila voda v bazenu umazana od alg, vendar otrok to ni preveč motilo. Ko so jo zamenjali, je bila zelo mrzla (Vuga 2018: 131). 

“Skoraj vse poletne počitnice smo šolski otroci prebili na njem. Zjutraj smo šli od doma, s seboj smo vzeli malico (jabolka, hruške, breskve in kos kruha) in se veseli vračali domov pozno popoldan. Posebno zabavno se je bilo igrati kantone,”
se je otroštva na prelomu petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja spominjal Samo Perat, ki je takrat stanoval v Novi Gorici” (Marussig 2017).

Pot do bazena je bila sicer za Novogoričane dolga, od ruskih blokov je bil bazen oddaljen skoraj dva kilometra oziroma dobrih dvajset minut hoje (Vuga 2018: 131), mnogi pa so se  odpeljali s kolesom po Vodovodni ali po kateri koli drugi poti do fabrike. Klape fantov so se zadrževale ob glavni skakalnici na globokem delu bazena, samo moč in pogum pa so preizkušali s skokom “s tavelike” (Marussig 2017).  

Bazen je v prvem obdobju upravljalo Turistično društvo Nova Gorica, zadnjih štirinajst let je bil objekt v upravljanju tovarne Meblo. Bazen je deloval do leta 1987, ko so ga zaradi higiene in dodatnega onesnaževanja iz bližnje tovarne ivernih plošč zaprli. Od konca 70. let naprej je bil namreč prisoten vonj po iverki, ki je prekrivala vodo in beton.  

Nato je tu nastala sedem let trajajoča luknja, ki jo je le delno nadomestil pokriti bazen v današnjem hotelu Perla (zgrajen leta 1976 v sklopu hotela Argonavti) (Orel 2014: 11). 

Nov zunanji bazen je bil v mestu zgrajen leta 1995, kar je predstavljalo veliko pridobitev za plavalno dejavnost, vaterpolo in predvsem rekreacijo. Z ureditvijo “bazenčka” v kletnih prostorih hotela Perla so se leta 1997 ustvarili dobri pogoji za učenje plavanja v času celega leto in dobre možnosti za terapevtsko vadbo.

Večji zimski, notranji 25-metrski bazen pa je Nova Gorica dobila šele leta 2022. 



Avtor: Jasna Fakin Bajec

Vir:


Prispevaj

Tagi