Pridobitev statusa narodnega gledališča
Pridobitev statusa narodnega gledališča, ki jo je novogoriško gledališče dočakalo leta 2004, je rezultat premišljenih vodstvenih in umetniškovodstvenih potez. Profesionalizacija gledališča je leta 1969 pomenila potrditev dotedanjega delovanja ustanove, obenem pa je predstavljala eno njenih razvojnih stopenj. Za nadaljnjo rast gledališča je bilo denimo potrebno povečati število članov igralskega ansambla in ga okrepiti z izšolanimi igralci. Sergij Pelhan je v svojem prvem obdobju direktorovanja (1975–1986) zaposlil tako igralce, ki so ravno končali akademijo, med njimi Bineta Matoha, kot takšne z daljšimi gledališkimi izkušnjami, kakršen je bil Aleksander Krošl; poleg tega je štipendiral Janeza Škofa, ki je bil eno sezono del novogoriškega igralskega ansambla.
Ob kadrovskih potezah – tudi pozneje so se ansamblu pridružile ali v posameznih uprizoritvah gostovale pomembne igralske osebnosti – je k razvoju bistveno prispevala nova gledališka hiša, ki je omogočala zahtevnejše uprizoritve in privabila več uveljavljenih režijskih imen. Posamezne uprizoritve so postale kultne, na primer Plešasta pevka, predvsem pa so dosegle močan mednarodni preboj. Visoko umetniško raven so potrdile tudi nagrade.
Postopek za prenos ustanoviteljskih pravic in obveznosti do Primorskega dramskega gledališča (PDG) z občine na državo je bil sprožen že pred pridobitvijo statusa SNG (slovenskega narodnega gledališča). Zamisli, da bi PDG pridobilo ta status ter ob ljubljanskem in mariborskem postalo eno od treh nacionalnih gledališč, je bil naklonjen Rudi Šeligo, ki je bil leta 2000 krajše obdobje minister za kulturo; zamisel je uresničila njegova naslednica, Andreja Rihter. Za pridobitev statusa so bili pomembni trije kriteriji: kakovost vsebine, nacionalni rob in konkurenčnost v širšem prostoru. Za izpolnjevanje vseh kriterijev sta v tem času dejavno skrbela Pelhan, ki je leta 1997 ponovno prevzel funkcijo direktorja gledališča, in Primož Bebler v vlogi umetniškega vodje. Z ambiciozno umetniško rastjo je PDG postalo SNG Nova Gorica.
Avtor: Ana Perne