Nogometno društvo Gorica

Zgodovina novogoriškega nogometnega kluba, katerega danes poznamo pod imenom ND Gorica, se je uradno pričela pisati oktobra leta 1947. Uprave takratnega Telovadnega društva Gorica (TD Gorica) s sedežem v Šempetru pri Gorici, TVD Partizana iz Bilj in NK Adrije iz Mirna, so se dogovorile da se združijo v eno društvo z namenom igranja nogometa. S tem je bil položen temeljni kamen novega nogometnega kluba, katerega so takrat ob ustanovitvi najprej poimenovali Fizkulturno društvo Gorica (krajše FD Gorica), nakar se je v naslednjih desetletjih ime kluba velikokrat spremenilo. Vsi igralci, strokovne moči in vodstvo se je skoncentriralo v Šempetru pri Gorici in sicer na igrišču, na lokaciji, kjer danes stoji Splošna bolnišnica ''Dr. Franca Derganca'' Nova Gorica.  

Največji uspeh je goriški nogomet v obdobju nekdanje skupne jugoslovanske države doživel že v prvih povojnih letih, bolj natančno v sezoni 1954/55, takrat pod imenom Železničar Nova Gorica ali krajše ŽNK Nova Gorica. V omenjeni sezoni je moštvo ŽNK Nova Gorica namreč osvojilo prvo mesto v zahodni skupini slovenske lige, ki je bila do leta 1958 razdeljena na dve polovici. Skupni prvak slovenske lige, ki sta ga določili finalni tekmi med zmagovalnima ekipama njenega zahodnega in vzhodnega dela, je napredoval v slovensko-hrvaško ligo, ki je bila v rangu kasnejše druge zvezne lige. Finale je tako Železničar iz Nove Gorice igral z Rudarjem iz Trbovelj. Na prvem srečanju v Zasavju so domači slavili kar s 4:1. V preobrat na povratni tekmi je verjel le malokdo, vendar so igralci Železničarja, ob bučni podpori številnih ljubiteljev nogometa, ki so se v tistih časih zbirali okrog igrišča v Šempetru, pripravili presenečenje, zmagali s 5:1 in postali slovenski prvaki. V naslednji sezoni jih je tako čakalo naporno tekmovanje v slovensko-hrvaški oz. conski ligi. Dolga potovanja in težki nasprotniki so na ekipi pustili posledice, tako da so izmed dvanajstih ekip sezono končali na zadnjem mestu.

V Šempetru pri Gorici je bil sedež kluba do jeseni leta 1963, ko so se na tamkajšnjem igrišču že začele priprave za izgradnjo regijske bolnišnice, zato je takrat prišlo do selitve tekem in sedeža kluba v Novo Gorico, na novozgrajeni stadion v Športnem parku, ki je na začetku premogel le igrišče, atletsko stezo in travnat nasip za gledalce. Istočasno s selitvijo iz Šempera je prišlo tudi to združitve ekipe ŽNK Nova Gorica z ekipo NK Branik iz Solkana. To je bil klub, ki je bil ustanovljen v Solkanu po koncu prve svetovne vojne, kjer je nato deloval vsa leta do prej omenjene združitve z ŽNK Nova Gorica. V desetletjih svojega delovanja je sicer večkrat spremenil ime, nazadnje se je kot že rečeno, imenoval NK Branik. Ko sta se moštvi združili v enoten klub, se je ta poimenoval NK Nova Gorica.

Številčno najbolj obiskana tekma v zgodovini goriškega nogometa je bila odigrana 12. 7. 1982. Novogoriški klub, ki je v tem obdobju deloval pod imenom NK Vozila Gorica, je namreč tega leta praznoval 35-letnico obstoja in ob tej priložnosti so v goste na prijateljsko tekmo privabili enega največjih klubov tedanje Jugoslavije. Splitski Hajduk je omenjenega dne na tribune ter površine ob stadionu privabil okrog 5.500 ljubiteljev nogometa.

Najboljše obdobje v zgodovini našega kluba smo njegovi navijači dočakali po osamosvojitvi Slovenije. V sezoni 1995/96 je Gorica (takrat pod imenom NK HIT Gorica) prekinila štiriletno vladavino Olimpije in osvojila prvi naslov slovenskega državnega prvaka. Iz te sezone nam bo navijačem Gorice ostala v spominu predvsem tekma z Olimpijo, ki je bila odigrana 1. 5. 1996. V spominu nam bo ostala zato, ker je bila to številčno druga najbolj obiskana tekma v zgodovini kluba (za prej omenjeno prijateljsko tekmo s Hajdukom), na tribune novogoriškega stadiona se je na ta dan nagnetlo kar 4.500 gledalcev. Temu naslovu so nogometaši v plavo-belih dresih v obdobju od leta 2004 do 2006 dodali še tri, kar pomeni, da se Gorica sedaj ponaša s štirimi naslovi državnega prvaka, poleg tega pa še s tremi naslovi Pokala Slovenije (osvojenimi leta 2001, 2002 in 2014). Ob tem se Gorica lahko pohvali tudi s kar 48-imi tekmami v tekmovanjih različnih evropskih pokalov, katere so odigrali v obdobju od leta 1996 pa do 2017.

Ko prestavljamo zgodovino našega kluba, seveda hočeš nočeš ne moremo zanemariti dejstva da je Gorica, katere uradno ime je od leta 2003 dalje ND Gorica, v zadnjih letih le še bleda senca tiste šampionske Gorice iz njenih najboljših časov, ko je bil novogoriški klub resnično v ponos našemu mestu in širši okolici, naš športni park pa je vsako tekmo pokal po šivih. Klub se namreč že nekaj let nahaja v hudi finančni in vsesplošni organizacijski krizi, kar se seveda odraža tudi na rezultatih, saj je ob koncu sezone 2018/2019 prvič v zgodovini izpadel v 2. slovensko ligo. Nato se je v naslednjih štirih letih dvakrat zaporedoma vrnil v 1. ligo ter takoj ponovno izpadel, tako da se zdaj na žalost še vedno nahaja v rangu, kjer mu glede na njegovo bogato tradicijo definitivno ni mesto. Ne glede na trenutno situacijo, pa bomo pravi navijači Gorice klubu vedno stali ob strani. In ker vemo da po dežju vedno posije sonce, verjamemo da bo tudi Gorica skupaj s svojimi navijači kmalu spet dočakala lepše čase. 

Avtor: Andrej Močnik

Tagi

• #šport