Skoči na vsebino

Letno gledališče

Težnja po uprizarjanju in igranju predstav na prostem izhaja iz dejstva, da na Primorskem s poznospomladansko otoplitvijo gledališki obisk znatno upade. Repertoarno snovanje je ob koncu ali začetku sezone tako pogosto predvidelo ambientalne postavitve. Tako so se na primer mnogi še dolgo spominjali uprizoritve Bulgakovove priredbe Don Kihota, ki je leta 1984 naselila Kontrado, osrednji trg v Kanalu. Scenograf je bil Vojteh Ravnikar, poznejši arhitekt novogoriške gledališke stavbe; sodeloval je tudi pri uprizoritvi Rojasove Celestine – ta je bila leta 1998 umeščena v srednjeveški ambient, ki ga ponuja središče Brd, Šmartno. Znamenite so še druge uprizoritve na prostem, denimo Goldonijevih Zdrah, ki so poleti 2001 zadonele po piranskih ulicah, ali Beckettove igre Čakajoč Godota leta 2003 v sugestivnem okolju Sečoveljskih solin, pa Cankarjevega Kralja na Betajnovi leta 2005 na pomenljivem prizorišču nekdanjega plesišča pri bazenu Kromberk …

Letno gledališče je bilo v Novi Gorici načrtovano že od samih začetkov uresničevanja nove gledališke stavbe. Več kot tri desetletja stara zamisel je novi razmah doživela v času, ko je mesto pridobilo naziv Evropske prestolnice kulture 2025; temeljni kamen je bil postavljen maja 2022.

Po prvotnih – Ravnikarjevih – načrtih naj bi letno gledališče predstavljalo zunanji podaljšek stavbe, in sicer na zadnji strani, ki je obrnjena proti mestnemu parku Borov gozdiček. Uprizarjanje je bilo načrtovano na stranskem odru gledališča, ki bi se odprl proti tribunam na odprtem. Načrte sta leta 2012 osvežila arhitekta Robert Potokar (nekdanji sodelavec pokojnega Ravnikarja) in Tanja Košuta: oder je po novem arhitekturno in funkcionalno sicer povezan z gledališčem, vendar ločen od matične stavbe, kar omogoča neodvisno delovanje zunanjega amfiteatra. Prizorišče, ki je zasnovano kot polkrožni paviljonski objekt, omogoča enostavno spremembo sedišč v stojišča in zajemalo deloma pomično nadkritje; sprejme okoli 500 gledalk in gledalcev ter služi ne le gledališču, temveč tudi drugim prireditvam.

Avtor: Ana Perne

Tagi

Povezani članki

Gledališče v Novi Gorici