Goriška hardcore scena 90. let
Dogajanje na goriški hardcore sceni je v knjigi Strah pred svobodo: hardkor in upor (samozaložba, 2014) predstavil Marko Rusjan, eden njenih osrednjih protagonistov in kasneje prvi direktor KC Mostovna. V prvi polovici 90. let se je v središču Nove Gorice na Bevkovem trgu zbirala pisana druščina, ki so jo sestavljali predstavniki prve generacije skejterjev, katerim so se kmalu pridružili še drugi mladci in mladke s sorodnimi interesi.
Z nastankom fanzina 13. brat je istoimenski kolektiv glasbenih aktivistov končno dobil platformo za samoizražanje. Navezovanje stikov z drugimi protagonisti (zinemakerji, bendi, organizatorji) izven domačega okolja je lokalno sceno postavilo na zemljevid. Zine, ki je bil v naredi sam duhu narejen s pomočjo »cut and paste« tehnike, je vključeval intervjuje s cenjenimi hardcore bendi, kot so Integritiy, Sick Of It All, Snapcase in Shelter. Poudarek je bil na recenzijah, poeziji, prozi, risbah, stripih in fotografijah, predvsem s ciljem promocije kreativnosti mladih. Večinoma so recenzirali neodvisne bende z izdajami pri manjših založbah. Ta vzajemna solidarnost je bila temelj, na katerem se je scena razcvetela. Prva številka leta 1993 je imela 100 izvodov, zadnja, sedma leta 2001, pa 500 izvodov. Sredi 90. let je kolektiv vodil svojo večerno tedensko oddajo Vse je isto na Radiu Robin, kjer so predstavljali glasbene novosti.
Razlogi za konec izdajanja so bili različni. Fotograf in glavni oblikovalec Jernej Humar je iskal nove izzive, večina lokalnih bendov je prenehala igrati, Marko Rusjan se je ukvarjal z Mostovno, Miran Rusjan pa se je preselil v Zagreb in prekinil z delovanjem založbe Choose Life. Na vrhuncu dogajanja je Choose Life skrbela za promocijo lokalnih talentov ter vodila distribucijo glasbe in zinov. Poleg nekaterih tujih so večinoma izdajali domače bende (Man in the Shadow, Entreat., Low Punch, Straight Forward, Pizda materna, Hobson’s Choice). Nekateri izmed njih so bili vključeni na pomembno kompilacijo City of… (1999) z glavnimi akterji na goriško-ajdovski sceni. Vrednote, ki so jih gojili udeleženci scene, so bile pravice živali, vegetarijanstvo, veganstvo, straight edge, asketskost in politična militantnost, glavna zapoved pa je bila »support your local scene«.
Epicenter scene je bil prostor za vaje bendov Man in the Shadow in Hobson’s Choice v zapuščenih podzemnih prostorih železniške postaje, ki je postal dom številnim drugim bendom, kot so Entreat., Elodea, Scuffy Dogs, Pizda Materna, Elvis Jackson in Dumbfound. Bil je nekakšen glasbeni inkubator, kjer so se znašli vsi akterji goriške podzemne scene, ki so jo takrat tvorili še bendi All For Nothing, Low Punch, V.A.L.E., Reset, Straight Forward, Very Brutal Boys in Fuck Copyrights. Politično angažirani, samosvoji in jezni (post)hardcorovci Man in the Shadow so bili en aktivnejših bendov na sceni. Odigrali so okoli 100 koncertov doma in v tujini, hrvaško in evropsko turnejo, se vrteli na Radiu Študent, izdali kaseto, dva singla na vinilu, sodelovali na številnih kompilacijah in »posthumno« izdali še samonaslovljeno ploščo z vsem svojim posnetim materialom. Po razhodu so njihovi člani pristali v zasedbah Iamdisease, Analena, Hellcrawler, Scuffy Dogs, Elvis Jackson, Entreat in Elodea, Miran Rusjan pa je soustanovil danes v širši regiji uveljavljeno založbo Moonlee Records.
Avtor: Jaša Bužinel