Gledališče: »primorskost« repertoarja
Repertoarno snovanje novogoriškega gledališča zajema raznorodne žanre; sezone sestavljajo tako naslovi dramskih klasik kot besedil sodobnih avtoric in avtorjev, obenem je prisotna odprtost za pristope bolj raziskovalnega značaja. Med izstopajočimi potezami je težnja po »primorskosti« repertoarja. V zgodovini gledališča se je manifestirala na različne načine, najsi je šlo za uprizoritev izvirnega satiričnega kabareta, kot je bilo to leta 1967 v primeru Prepiha Andreja Jelačina, ali za denimo postavitev katere od komedij Carla Goldonija, ki z neposredno oblikovanimi značaji in jezikovno sočnostjo prvovrstno zajamejo mediteranski temperament.
Goldonijev zgled v uporabi narečnega govora – ter druge gledališke vplive, zlasti principe in prvine commedie dell'arte – odražajo dramska dela enega vidnejših članov igralskega ansambla in priljubljenega kantavtorja Iztoka Mlakarja. Leta 2007 je bila uprizorjena prva izmed njegovih iger: »burka s petjem in streljanjem« Duohtar pod mus! je nastala po motivih Molièra kot avtorja Zdravnika po sili in še dveh drugih enodejank, iz katerih je Mlakar črpal snov. Tudi njegove poznejše igre se navdihujejo pri znanih avtorjih oziroma delih – na primer Shakespearu, čigar misel se v Mlakarjevi različici glasi: »ta svet je šou prou ven z glave«.
Novogoriški gledališki podobi daje primorski značaj tudi poseganje po delih drugih lokalnih avtorjev ali tematiziranje posameznih zgodovinskih oseb. Večkrat se je na repertoarju pojavilo ime Franceta Bevka; z uprizoritvijo katere od njegovih iger, kot je bilo to v primeru Krivde leta 1960, ali s proznim izhodiščem, iz katerega je leta 2023 izšel istoimenski avtorski projekt Umirajoči bog Triglav. Ustvarjalce je pritegnil Ciril Kosmač, ki sicer nikoli ni pisal za gledališče: z romanom ali novelo, po katerih sta bila posneta filma Balada o trobenti in oblaku ter Tistega lepega dne, ali z besedili, ki so nudili osnovo uprizoritvi Pogovori, samogovori. Ugledališčena je bila poezija Srečka Kosovela, odrsko rekonstrukcijo je doživela zgodba Simona Gregorčiča. In še …
Avtor: Ana Perne