CRMK
Center za razvoj mladinske kulture - oziroma krajše CRMK - v Šempetru pri Gorici je bilo eno od legendarnih goriških alternativnih prizorišč v poznem obdobju Socialistične federativne republike Jugoslavije, primerljivo z Diskom Študent in klubom K4 v Ljubljani. Ideja za klub se je rodila leta 1983 po dogodku Rock Primorske, kjer so nastopili osrednji akterji slovenskega punka. Prvotno glasbeno in filmsko usmerjeno dogajanje je sčasoma dobilo tudi politično noto. Člani kluba so bili vpeti tudi v širšo civilno družbo, ki se je v tem času aktivno zavzemala za spremembe. Zlata doba kluba sega v drugo polovico 80. let, ko je veljal za enega osrednjih mladinskih kulturnih centrov v Sloveniji. Sveže zgrajeno zaklonišče, ki se nahaja pod zdajšnjo stavbo pošte, so s koncertom skupine Niet otvorili 25. maja 1984. V CRMK-ju so nastopile številne kultne slovenske in jugoslovanske zasedbe, kot so Borghesia, EKV, Partibrejkers, Disciplina kičme, Otroci socializma, KBO!, Gastrbajtrs, Tožibabe, CZD, Masaker in Miladojka Youneed. Njihovo delovanje je bilo prodorno in dovolj odmevno, da so privabili tudi nekatere priznane tuje glasbenike, kot so The Ex, Eugene Chadbourne in Disorder.
Zanimivo, da je takratna oblast očitno tolerirala alternativno kulturo, saj je leta 1986 CRMK zaradi njihovega delovanja nagradila z najvišjim zveznim priznanjem, Plaketo 25. maj. Priznanje države je imelo pozitiven vpliv na odnos z lokalno skupnostjo, ki je postala bolj tolerantna. Ker so se v tem obdobju komercialna plesišča večinoma nahajala v okoliških vaseh (Vipolže, Zeleni gaj pri Dornberku, Miren, Prvačina, Šempas, Hum), je CRMK predstavljal tudi edino urbano zatočišče za mlade. Pred nastankom Mostovne, ko Nova Gorica kot regijsko središče še ni imela prostora za alter mladino, je CRMK opravljal funkcijo goriškega mladinskega centra.
»Tam sem preživel večino prostega časa v srednješolskih letih. Čez poletje smo objektu surovih, brezizraznih betonskih sten začeli dajati dušo. Postavili smo šank in trideset centimetrov visok oder, ker se več ni dalo. Nizki strop v koncertnem prostoru smo polepili s kartoni za jajca, da bi vsaj nekolikanj zadušili železobetonski odmev in potegnili čim boljši zvok. Porisali smo zidove, pritrdili projektorje in celo disko kuglo,« se spominja eden osrednjih akterjev, glasbeni novinar Igor Bašin.
Z bratom Borutom Bašinom, Claudiem Derlinkom Grattonijem, Bojanom Maražem in drugimi člani so se trudili, da bi se v tamkajšnjih prostorih vsak teden ali vsaj mesec pojavilo oziroma zgodilo kaj novega. Ko je CRMK sredi 90. let zaradi menjave generacij in drugih dejavnikov prenehal z delovanjem, je na sceni zazevala velika luknja. Toda prav tam se je v zadnjih letih delovanja oblikoval kolektiv mladih aktivistov 13. brat, ki je kasneje doprinesel k nastanku Mostovne. Več o zgodovini kultnega šempetrskega kluba izveste v dokumentarnem filmu CRMK, bunker (2022) režiserja Bojana Maraža.
Avtor: Jaša Bužinel
Kraj: Šempeter pri Gorici