Avtomobili
Zdi se, da so novogoriški Avtomobili že na začetku svoje kariere zapeljali na svojo pot in se nikdar več niso ozrli nazaj. Ideja za bend je leta 1982 zrasla na zelniku bratov Mirka (klaviature, spremljevalni vokal) in Marka Vuksanovića (vokal, bas kitara), po mnenju mnogih enega najbolj očarljivih glasov slovenskega rocka, ki s svojim šarmom vsaj bežno spominja na muhastega Morrisseya iz vrst sopotnikov The Smiths (v Manchestru so nastali istega leta). V izvirni zasedbi so bili še Roman Nussdorfer (kitara), Valter Simončič (bobni) in Mitja Mokrin (saksofon).
Pomemben mejnik za bend je bil nastop na Novem rocku v Ljubljani leta 1983, leto kasneje pa so zmagali na mladinskem festivalu v Subotici, kar jim je odprlo vrata do jugoslovanskih koncertnih prizorišč. Leta 1984 je izšel njihov prvenec Mjesec je opet pun, že naslednje leto druga plošča Dugo toplo ljeto, zadnja plošča v srbohrvaškem jeziku, Krenimo, pa je sledila leta 1987. Čas 80. let je bil zanje precej intenziven, saj so večinoma nastopali v republikah nekdanje Jugoslavije, šele kasneje so svoje delovanje preusmerili v slovenski prostor. Po večletnem diskografskem premoru sta izšli prvi slovenski plošči Mraz (1992) in Skozi leta (1994). Potrditev s strani slovenske javnosti je prišla v letih 1994 in 1996, ko so bili kot najboljša slovenska rockovska skupina prejemniki nagrade Zlati petelin. Sledile so izdaje Drugi svet (1995 - kompilacija), Navaden dan (1997), Največji zadetki (1998 - kompilacija), Enakonočje (2000), Mesta železniških postaj (2006), živi album Klub klubov (2008), Pozna pomlad (2012), Daleč (2016) in Sijaj (2022). Leta 2023 je bend pretresla smrt basista in producenta Davida Šuligoja, ki je bil član Avtomobilov od leta 2006. Poleg Mirka in Marka so trenutni člani benda Boštjan Andrejc (kitara, spremljevalni vokal), David Morgan (bobni) in Uroš Trebižan (bas kitara). Njihova zadnja »greatest hits« plošča, Potujemo (2024), ki je izšla pri založbi ZKP RTV Slovenija, vključuje uspešnice iz njihove več kot 40-letne glasbene kariere.
Avtomobili so eno najbolj dolgoživih imen jugoslovanskega novega vala, bend, ki je s svojo diskografijo zelo vplival na slovensko glasbeno sceno, predvsem s klasikami, kot so Skozi leta, Ljubezen stanuje tu, Hočem biti s tabo, Argentina, Ona nosi uniformu, Enakonočje in Pot domov. Že od samega začetka so bili skupina, ki je bila izredno avtorsko orientirana, fokusirana na ekspresivna in povedna besedila ter kvaliteto pred komercialno pragmatičnostjo. S svojim nežnim in prijetnim vokalom je Vuksanović dokazal, kako speven in romantičen jezik je lahko slovenščina. Kot bendu pa jim ni bilo vedno lahko. Vuksanović se denimo nekaterih koncertov v Zelenem gaju, kjer so z bendom nastopali več kot dve desetletji, spominja tudi kot stresnih. V času, ko je večina bendov igrala priredbe uspešnic, od hrvaških do tujih, so bili skupine, ki so igrale specifično avtorsko glasbo, nekakšne črne ovce. Toda njihova vztrajnost, vizija in zvestoba lastnim idealom so jim ne glede na to zagotovili mesto v panteonu slovenske rock glasbe.
Avtor: Jaša Bužinel