Mladinske delovne brigade - pomen za Jugoslavijo
Kdo so bile mladinske delovne brigade? Zakaj so bile pomembne za gradnjo jugoslovanske identitete bratstva in enotnosti? Kaj pomeni udarniško delo? Zakaj so vzpostavljale tekmovalni duh?
Gradnja mesta Nova Gorica se je v zanosu začela po težkem in nepredvidljivem obdobju, ki je Primorsko zaznamovalo zaradi boja za politične meje in državno pripadnost. V tem času so pomembno mesto zavzemale tudi mladinske in kasneje frontne delovne brigade, ki so začele z gradnjo novega jugoslovanskega mesta.
Kdo so bile mladinske brigade?
»Gre za skupino posameznikov, formalno povezanih v skupnem delovnem procesu. V Jugoslaviji so že med vojno prevzele strukturo vojaških enot in bile organizirane kot desetine, čete, bataljoni in brigade. /…/ Njihove naloge so se raztezale od sodelovanja pri primarnih panogah gospodarstva, gradnji infrastrukture, izvajanju kmečkih opravil do nalog s področja vzgoje in izobraževanja ter pomoči socialno šibkejšim skupinam prebivalstva« (Stibilj 2017: 53).
Mladinske brigade so bile sestavljene iz mladih, starih nad 16 let, ki so kot družbena skupina po vojni postali glavna opora oblasti pri okrevanju in razvoju v vojni razdejane Jugoslavije. Ključno je bilo udarniško delo, ki je pomenilo:
»Tekmovalno opravljanje predvsem fizičnega dela v zgodnji fazi razvoja socialistične družbe. Bilo je prostovoljno, vendar organizirano in spodbujeno z močno propagando. Njegov poglavitni cilj je bil povišati delovno storilnost in znižati proizvodnje stroške. V Sloveniji se je po letu 1945 udarniška delovna tekmovalnost prenesla v prostovoljno množično delo, zato je imenovano tudi udarniško delo« (Enciklopedija Slovenije, cf. Stibilj 2017: 55).
Tekmovanja so bila značilna oblika dela mladine, tekmovali so na različnih področjih – od obnavljanja cest, gradnje mest, nabiranja zelišč, kulturno-prosvetnega življenja in drugih aktivnosti. Tekmovanje je veljalo za nov način življenja in dela socialističnega človeka.
»Že od vsega začetka smo bili na delovišču soočeni s tekmovalnim duhom, ki je vseskozi vladal med brigadirji. Ena izmed brigadirk, ponavadi tista, ki je bila fizično slabotnejša, je na nasipu skrbno pregledala vsako pripeljano samokolnico in jo, če je bila seveda pravilno naložena, s črtico pripisala pripadajoči trojki. Vsak dan po končanem delu so s sodelovanjem delovodje sešteli izkopane in prepeljane količine zemlje in rezultate sproti prenesli komandantu brigade, ki jih je po obdelavi nemudoma predal v štab delovne akcije.«
(Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/oskar-jogan/)
V prvi petletki (do leta 1952) so bili cilji mladinskih delovnih brigad predvsem gospodarske narave: obnova in gradnja industrijskih, prometnih, komunalnih in drugih objektov. Namen delovnih akcij je bil tudi druženje med mladimi različnih narodnosti ter krepitev jugoslovanske identitete v duhu bratstva in enotnosti. Akcije so imele tudi veliko izobraževalno, kulturno, športno in vzgojno funkcijo. Poudarjale so tovarištvo in solidarnost ter neposredno razvijale socialistično ideologijo. Veliko mladih, zlasti iz nerazvitih območij, je pridobilo izobrazbo in praktično znanje (vožnja in uporaba delovnih strojev), lahko so se naučili pisati, mnogi so prvič videli film in gledališko predstavo (Prinčič in Repe 1997: 153).
V Sloveniji je bilo največ delovnih akcij v obdobju 1945–1947 in so predstavljale prostovoljno obnovitveno delo, pri katerih je poleg mladine sodelovalo tudi drugo prebivalstvo. Gradili so zadružne domove, popravljali ceste, odstranjevali ruševine, regulirali potoke (npr. potok Lijak). Do leta 1947 so na današnjem Primorskem mladinske delovne brigade delovale v pristojnosti Zveze antifašistične mladine Julijske krajine, ki je bila tesno prepletena z Zvezo komunistične mladine Julijske krajine (Stibilj 2017: 55). Leta 1946 pa so začeli tudi z zveznimi in republiškimi delovnimi akcijami, ki so bile v primerjavi z manjšimi lokalnimi deli veliko obsežnejše in bolje organizirane. Med pomembnimi zveznimi deli v Jugoslaviji so veljali gradnja proge Brčko–Banovići, zgrajene leta 1946 (Šmid, Štrumbl 2019) ali Šamac–Sarajevo, leta 1947 (Burcar 2019: 186), kjer so sodelovali tudi mladinci iz Primorske. Kot tretja zvezna akcija je veljala gradnja Nove Gorice.
Delo brigad je potekalo po ustaljenem urniku. Poleg fizičnega dela na objektih je bil precejšen poudarek posvečen izobraževanju in kulturnim vsebinam. Vse dejavnosti so se izvajale kolektivno, enote so se na akcijah združevale po dva meseca. Organizatorji brigad so bila regijska in občinska vodstva Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), ki so bila dolžna izvesti vse potrebne priprave, hkrati pa tudi spremljati delo brigade in zanjo prevzeti moralno, politično in materialno odgovornost. Mlade so skušali privabiti na različne načine: z razvejano kulturno in športno dejavnostjo, z možnostjo pridobivanja raznih znanj in spretnosti, delavcem iz tovarn se je udeležba dela vpisala v delovni čas. Po vrnitvi z večjih delovnih akcij so imeli brigadirji prednost pri vpisu na študij, iskanju prostora v študentskih domovih, zaposlovanju (Stibilj 2017: 55).
Nasprotniki partijskega sistema so delo mladine in udarniško delo ostro kritizirali in opozarjali, da je:
»Udarniško delo le nov način izkoriščanja ljudstva, opozarjali so na slabe razmere na velikih mladinskih delovnih akcijah v Jugoslaviji. /…/ opisovali so jih kot tlako, ki je postala sistem javnih del, udeležbo na akcijah pa so imeli za rezultat institucionalne prisile totalitarne oblasti« (Stibilj 2017: 57).
Proti koncu 60. let, ko se je Slovenija modernizirala in odpirala proti Zahodu, so akcije izgubile ekonomski pomen. Ponovno so oživele v 70. letih, predvsem s političnimi in manj ekonomskimi nameni. Po odročnih krajih (npr. Brkini) pa so tudi popravljali ceste, šole in drugo potrebno infrastrukturo (Filipčič 2016). V prvi polovici 80. let so se mladinske delovne brigade vse bolj omejevale na delo v specializiranih brigadah in ob koncu desetletja povsem zamrle (Prinčič in Repe 1997: 154).
Avtor: Jasna Fakin Bajec
Vir:
Rok Filipčič (2016): "Brigadirski ho-ruk!: prva štiri leta mladinskih delovnih akcij v Brkinih 1975–1978," Prispevki za novejšo zgodovino LV /2, str. 22-39,
file:///C:/Users/Jasna/Downloads/admin,+Journal+manager,+PNZ-2016-2-Filipcic-Brigadirski_ho-ruk%20(1).pdf (25. 10. 2024).
Luljana Burcar (2019): "Mladinske delovne akcije in železniške proge prve petletke: literarni zapisi in pomniki o izgradnji novega prostora in čas", Ars & Humanitas, 13(2), str. 184-202. https://doi.org/10.4312/ars.13.2.184-202; file:///C:/Users/Jasna/Downloads/filipzule,+%7B$userGroup%7D,+Lilijana+Burcar.pdf (ogled 13. 12. 2024).
Nova Gorica: Zgradili smo mesto, zapisi na portalu Kamra, https://www.kamra.si/digitalne-zbirke (ogled: 10. 10. 2024)
Jože Prinčič in Božo Repe (1997): »Mi gradimo progo, proga gradi nas«. V: Kronika XX. Stoletja. Drnovšek M. idr. (ur.), str. 153-154.
Matjaž Stibilj (2017): »Vsa mladina v delovne brigade!«. Mladinske delovne brigade Julijske krajine do začetka gradnje Nove Gorice. V: Marušič, Branko (ur.), Narodu Gorico novo bomo dali v dar: Ob sedemdesetiletnici Nove Gorice. Nova Gorica: Območno združenje Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja, str. 53 – 60.
Gašper Šmid in Žerko Štrumbl (2019) 70 let železniške proge Brčko–Banovići, Arhiv Republike Slovenije. Vir: https://www.gov.si/novice/2019-06-01-70-let-zelezniske-proge-brckobanovici (ogled: 13. 12. 2014).