Skoči na vsebino

Havaji - prva šola in gimnazija

Prva šola in gimnazija v Novi Gorici je bila organizirana leta 1951 na »Havajih« (Mali klanec, grič Ronket), v predelu mesta, kjer so leta 1948 zgradili delavsko naselje. Zakaj pa so predelu rekli Havaji?   

Pred ustanovitvijo novogoriške šole so otroci zahajali v osnovno šolo v Solkan ali Pristavo. Leta 1951 pa so učilnice, kulturno dvorano in telovadnico uredili v nekdanjih prostorih delavskega naselja na Malem klancu. Tu so leta 1948 uredili nastanitve za delavce, ki so prihajali iz oddaljenih krajev. 

Najprej so odprli štirirazredno šolo in štirirazredno nižjo gimnazijo. Leta 1961 so odprli novo osnovno šolo Milojke Štrukelj, v prostorih na Havajih pa so uredili dijaški  dom.

»Ker je bilo gor puhno punc in vsega … so fantje rekli, zdaj gremo pa na Havaje. Saj veste: mladina, osvajaš in tako«
(sogovornik, rojen 1951, intervju je bil posnet novembra 2022)

Spomini na šolo na Havajih so med prebivalstvom lepi. 

Prvi ravnatelj Miroslav Nakrst se spominja:
»Osemletna osnovna šola je bila ustanovljena leta 1958. Pred tem so učenci obiskovali štirirazredne osnovne šole in štiri razrede nižje gimnazije. Pouk je v prvih letih potekal v stavbi sedanjega dijaškega doma  na Grčni. Pouk je bil dvoizmenski in razmere, v katerih smo delali, so bile slabe.  Zgradbe so bile neometane in mrzle. Leta 1961 smo se preselili v novo stavbo, ki pa ni imela telovadnice.«

19. junija 1962 se je šola poimenovana po Milojki Štrukelj. V levem traktu je bilo prvotno 24 učilnic in pisarne za OŠ Nova Gorica, v desnem traktu pa je svoje prostore dobila goriška gimnazija. (Spletni vir 1).

Spomini takratnih šolarjev pa izpostavljajo:
»Tja so otroci hodili po pogosto blatnih poteh skozi borov gozdiček. Pozneje so uvedli avtobusni prevoz. Učilnice so bile polne, ogrevale so jih peči na drva. Nekateri razredi so bili podprti z lesenimi stebri. Med stavbami je hodil šolski sluga, ki je ročno zvonil z velikim zvoncem v roki začetek in konec ure. Za malico so včasih razdeljevali hrano iz ameriških paketov, običajno so si učenci prinesli skromno malico od doma. To štirirazrednico je leta 1951 obiskovalo 111 učencev. Leta 1961 je vrata prvič odprla nova osemletna osnovna šola s štiriindvajsetimi učilnicami, v desnem delu stavbe je nove prostore dobila goriška gimnazija. V prostore, ki jih je zapustila gimnazija, se je vselila Delavska univerza, na Grčni je ostal dijaški dom. Šolski prostori so postali stalni, številni dijaški domovi posameznih srednjih šol so se sčasoma združili v eni stavbi dijaškega doma«
(Ideal  https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/davorin-zupan/). 

Novogoriški arhitekt Tomaž Vuga pa se je svojih dni na nižji gimnaziji (današnji 6. razred) spominjal takole:
»Naši novi gimnazijski prostori so bili v severnem objektu, ki je bil četrti od štirih, sezidanih s opeko in neometanih, z lesenimi stropniki. /…/ Bolj je spominjalo na leseno barako kot šolo. /…/ Srednja dva objekta sta bila namenjena gimnaziji, južnega pa so spremenili v dijaški dom. V bivših skupnih prostorih delavskega doma so uredili kuhinjo in jedilnico za dijaški dom, večji del pa so namenili telovadnici. Služila je različnim namenom – od dijaških predstav do plesov. Okolica je bila blatna in neurejena«
(Vuga 2018: 113). 

»V prostoru je bila velika peč, da smo se greli, v razredu nas je bilo po štirideset. Na vrhu grička je bila telovadnica, kjer je delovalo telovadno društvo z Dušanom Furlanom, to je bilo telovadno društvo Partizan. Bili so zelo aktivni«.
https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/gorazd-humar/

Iz telovadnice so kasneje uredili prostore za tekstilno tovarno Ideal https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/davorin-zupan/

Mlado mesto Nova Gorica je raslo in se razvijalo.  Zaradi vedno večjega števila otrok so bile potrebe po novi šoli v Novi Gorici zelo velike. Leta 1981 je bila zgrajena nova osnovna šola IX. korpusa, današnja OŠ Frana Erjavca.

Avtor: Jasna Fakin Bajec

Vir:


Tagi