Furenga v Novi Gorici

Furenga je tradicionalni prevoz mlaja s Trnovega do Nove Gorice, ki se odvije dan pred 1. majem. Poteka od leta 2002. 

»S projektom Furenga, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Goriškim muzejem in društvom Doli ter Trnovskimi furmani, ohranjamo kulturno dediščino«
(Katarina Strosar, članica društva Goričanke). 

Čeprav poznamo več različnih vrst mlajev ter več teorij o izvoru šege postavljanja mlajev je vsem skupno to, da mlaj pomeni praznovanje in veselje. Šega izvira iz predkrščanskih časov in pomeni čaščenje ponovne pomladi, rast dreves, ki vse od pozne jeseni in skozi vso zimo izgledalo suho in mrtvo.

Najstarejši zapisi in upodobitve mlajev segajo v 13. stoletje. Takrat je francosko visoko plemstvo ob majskih praznovanjih prirejalo igre in plese ter izlete v gozdove, od tam pa so se vračali z okrašenimi ozelenelimi vejami ali manjšimi drevesci. Navada je bila splošno razširjena med plemstvom. V toku zgodovine je postavitev mlajev obveljala kot praznovanje, vendar ni bila več vezana le na majska praznovanja pomladi, ponovnega rojstva ter ljubezni, temveč tudi kot osebni ali družbeni praznik.

Mlaje se je postavljalo ob pomembnih dogodkih in praznovanjih družbe ali osebnih dosežkih posameznikov. Tako so velike mlaje postavljali na primer ob vojaških zmagah ali odkritju spomenikov, dandanes pa se velikokrat postavijo ob praznovanju poroke ali okroglih obletnic (Makarovič 2008). 

Do leta 2012 je muzej ta prevoz vedno pripravljal v sodelovanju z Društvom za oživljanje lokavškega izročila iz Lokavca. Glede na to, da je bilo furmanstvo na Trnovem v preteklosti  razvito in prisotno, da so ljudje od tega tudi živeli, so se domačini odločili, da bi to znanje ponovno pridobili. S pomočjo društva Doli so fantje in možje s Trnovega začeli prisostvovali pri prevozu mlaja v Novo Gorico. Prireditev dopolnjuje tudi slovenska ljudska pesem, ki je bila na trnovski planoti vedno prisotna.

Glavne posebnosti prireditve prevoza mlaja s Trnovega v Novo Gorico so: prikaz podiranja mlaja, nalaganja na voz, prevoz do mesta in postavljanje mlaja na travniku pred novogoriško občinsko zgradbo. Na posameznih deloviščih in postajališčih prikazujejo posamezna gospodarska in obrtniška opravila in dela, ki jih spremlja bogat kulturni program. 

Pri prireditvi sodeluje tudi Aktiv mestnih žena in deklet Goričanke, ki skupaj s krajani in krajankami iz Nove Gorice spletejo bršljanovo kito, s katero okrasijo mlaj. Po besedah predsednice Goričank se starejšim Novogoričanom, ki so v mesto prišli iz podeželja, »zasvetijo oči, ko gledajo konje, ko otrokom kažejo konjsko vprego, ko vztrajajo in so ponosni na to, da so bili nekoč podeželani« (intervju je bil posnet oktobra 2022).  

Avtor: Jasna Fakin Bajec

Vir:

• Blažko, Boris, 2017. Društvo za oživljanje lokavškega izročila, zgodovina furenge Vir: https://www.facebook.com/groups/drustvo.doli/posts/1679273998755658/ (ogled 13. 10. 2024). 
• Blažko, Boris, 2017. Goriški mlaj 2017: zloženka. Solkan: Goriški muzej. https://www.facebook.com/photo/?fbid=1301718969896644&set=pcb.1679273998755658 (ogled 13. 10. 2024). 
• Makarovič, Gorazd. 2008. Razvoj majev in mlajev na Slovenskem. Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana), letnik 18=69, številka 1. URN:NBN:SI:doc-S5CQWRG9 from http://www.dlib.si

Tagi

• #društvo
• #turizem
• #vsakdanje življenje