Frontne delavske brigade v Novi Gorici
V čem so se razlikovale mladinske delovne brigade od frontnih brigad?
Kdo je bil bolj zaslužen za gradnjo mesta? Mladinci, frontovci ali delavci? In kaj so »frontovci« sploh zgradili?
»Nova Gorica mora postati najzapadnejši svetilnik naše države, ki bo naše delovno ljudstvo opozarjal na nevarnosti reakcionarnega zapada. Nova Gorica mora postati simbol delovnega ljudstva in izraz enotnosti naših narodov! Nova Gorica bo cvetoči vrt novih poslopij, bo Novi Beograd v malem […] Ljudstvo Primorske! 13. junij nas poziva, da manifestiramo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov« (Nova Gorica, 1. II, št. 13, 11. junij 1948).
Simbol gradnje Nove Gorice predstavljajo udarniška dela mladinskih in frontnih brigad, ki so v duhu izgube Gorice v Italiji in vzpostavljanja nove politične ideologije v tekmovalnem zanosu gradila novo mesto.
Mladinske delovne brigade, ki so jih sestavljali mladi, stari nad 16 let, so v mestu v 4 izmenah delale od 13. decembra 1947 do 29. avgusta 1948. Mesto so zapustile zaradi novih obveznosti mladih. »Bližal se je pričetek šole«, so zapisali v časopisu Nova Gorica. (Nova Gorica, 3. 9. 1948, št. 25. cf. Marušič ur. 2017: 174). Po njihovem odhodu je postalo pereče vprašanje delovne sile za najtežja dela. Zato je ministrstvo za gradnjo Ljudske republike Slovenije (LRS) dalo nalog Okrajnemu ljudskemu odboru Gorica (OLO Gorica), da naj skupaj s sindikati organizirajo prostovoljno delo, ki bi bilo v pomoč gradbenemu podjetju.
Začeli so z organiziranjem novih vrst brigad – frontnih brigad (nar. frontovci), ki so v mestu začele z delom konec septembra 1948. Udeležile so se delovne akcije v počastitev prve obletnice priključitve Slovenskega primorja k Jugoslaviji. Zbralo se je 2.500 ljudi (Bukovič 2017: 137).
Organizirana dejavnost frontnih brigad na gradbišču pa se je začela na prehodu v leto 1949. Organizirane so bile v treh izmenah. Brigadirji so ravno tako spali v opekarni – nekdanji Frnaži, kjer so imeli kotiček z radiem, časopisom in knjižnico. Delo je potekalo na fizičnem in kulturno-posvetnem področju. Prva brigada prve izmene je bila brigada Antona Šibelje - Stjenka iz sežanskega okraja. Štela je 70 brigadirjev – frontovcev. Na gradbišču so delali 8 ur na dan. Trikrat tedensko so imeli študijske sestanke, enkrat tedensko pa delovno konferenco (Ukmar 1993: 33).
Vsako nedeljo so prišle na pomoč prostovoljne frontne brigade iz bližnjih vasi (100–150 prostovoljcev). Frontovci iz Vipavske doline so tekmovali s frontovci iz Brd, s Krasa in iz Grgarja. Bodrili so se s pesmijo in glasbo harmonike.
Jeseni 1949 so delavci skupaj s frontnimi brigadami v glavnem dogradili (v surovem stanju) tovarno pohištva (kasneje poimenovana Meblo), ki naj bi bila ena najmodernejših na Balkanu, v bližini tovarne – v predelu Kurja vas v Kromberku – pa so zgradili še 6 enodružinskih delavskih stanovanjskih hiš in 1 stanovanjski blok za 24 delavskih družin. To je bil blok arhitekta Danila Fürsta, ki je bil lociranob potoku Koren. V letu 1949 so začeli graditi tudi upravno poslopje za Izvršni ljudski odbor za Goriško (današnjo stavbo Mestne občine Nova Gorica), razna gospodarska poslopja, stanovanjske hiše, stavbe za razne kulturne ustanove. Zidali so 4 stanovanjske bloke in vrtali predor skozi Panovec za povezavo Nove Gorice z Rožno dolino in Šempetrom. Glavna mestna cesta in kanalizacija sta bili v glavnem končani do 50. let 20. stoletja (Ukmar 1993: 33).
Leta 1951 so se pri gradnji Nove Gorice začele finančne težave. Posledica tega je bila ukinitev vseh del, nedovršene zgradbe pa so bile izpostavljene propadanju. Z delom so tudi zaključile frontne delovne brigade.
Avtor: Jasna Fakin Bajec
Vir:
Danica Ukmar (1993): "Začetki gradnje Nove Gorice". V: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 41, številka 2. URN:NBN:SI:doc-T6USNG8G from http://www.dlib.si, str. 18-37.
Nova Gorica: Zgradili smo mesto: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/bruno-polanc/ (ogled: 27. 10. 2024).