Erjavčeva ulica

aleja zaslužnih mož in žena

Erjavčeva ulica je edina ulica, ki povezuje obe mesti. Na italijanski strani se imenuje Via San Gabriele (Škabrijelova ulica) po hribu, proti kateremu je usmerjena. Nekoč je vodila na nekdanje goriško pokopališče.
Ob ulici je nastal spominski park, saj so od leta 1968 naprej začeli postavljati doprsne spomenike zaslužnim in zavednim Slovencem tega prostora. Pobudnik postavitve je bil Klub starih goriških študentov oziroma klub slovenskih maturantov goriške gimnazije izpred prve svetovne vojne.

Izbor nekaterih, ki imajo svoje kipe na ulici:

Fran Erjavec (1834–1887): Naravoslovec, pisatelj in učitelj iz Ljubljane, ki je s svojimi deli je približal naravoslovje širšemu bralstvu in spodbujal ljubezen do narave. Od leta 1871 je poučeval na realki v Gorici, kjer je tudi pokopan.

Karel Lavrič (1823–1876): Politik in pravnik, ki se je zavzemal za jezikovno enakopravnost slovenščine, združeno Slovenijo in federalistično ureditev Avstro-Ogrske. Od leta 1869 je živel v Gorici, kjer je vodil prvo politično društvo goriških Slovencev Soča.

Engelbert Besednjak (1894–1968):  Pravnik, politik in publicist iz Gorice, ki se je odločno boril za pravice Slovencev v fa-šistični Italiji ter zastopal njihove interese v parlamentu v Rimu (v letih 1924–1929).

Lojze Bratuž (1902–1937): Učitelj, zborovodja in skladatelj, ki je bil kot simbol kulturnega odpora proti fašizmu mučen in ubit (fašisti so mu dali piti strojno olje in bencin) zaradi svojega zavzemanja za sloven-stvo. Poročen je bil z Ljubko Šorli.

Ljubka Šorli (1910–1993): Pesnica, učiteljica in kulturna delavka, ki je svoje življenje posvetila ohranjanju slovenske besede in identitete v Goriški pokrajini. 

Avtor: Blaž Kosovel

Tagi

• #meja
• #urbanizem